NAD+ se lahko v telesu sintetizira iz različnih prehranskih virov, vključno s triptofanom (aminokislina) in tremi oblikami niacina (vitamin B3) – nikotinamidom (NAM, imenovan tudi niacinamid), nikotinsko kislino (NA) in nikotinamidnim ribozidom (NR) – ti so običajno imenovani niacinski ekvivalenti. [1] Od teh treh je NA glavni vir NAD+. Ti predhodniki niso enakomerno razporejeni po telesu, temveč so prednostno porazdeljeni in jih tako najdemo v krvi, možganih, črevesju in drugih organih.

Niacin najdemo v različnih živilih, vključno s fižolom, mlekom, mesom in jajci. Nikotinamid mononukleotid (NMN), še en prehranski predhodnik NAD+, lahko najdemo tudi v različnih živilih, kot so brokoli, avokado in goveje meso.[2] Številne študije na živalih in ljudeh so pokazale, da je povečanje NAD+, ki ga izvedemo bodisi s prehranskim vnosom njegovega predhodnika ali z neposrednim uživanjem dopolnil, koristno pri preprečevanju ali odpravi bolezni, povezanih s staranjem.[3]

NMN

Biosinteza in recikliranje

Prevladujoči vir NAD+ v telesu je reciklažna pot NAD+. Deloma je to zato, ker encimi, kot so sirtuini in PARP, porabljajo molekule NAD+, ki izčrpavajo zaloge na celični ravni in kot stranski produkt tvorijo nikotinamid (niacinski ekvivalent). Reciklažna pot pretvori nikotinamid v nikotinamid mononukleotid (NMN) preko encima nikotinamid fosforibosiltransferaza (NAMPT). Po izvedbi nekaj drugih korakov se NMN sčasoma pretvori v NAD+.[4] Pomembno je opozoriti, da je za ta encim podvržen inhibicijam s povratno zvezo NAD+, kar pomeni, da ko je določena raven NAD+ dosežena, reciklažna pot preneha proizvajati NAD+.

NMN

Energijski senzor

NAD+ je kritičen za ustvarjanje energije v celicah. V mitohondrijih je NAD+ kofaktor pri presnovi encimov, ki sodelujejo v oksidativni fosforilaciji, procesu, v katerem se energija proizvaja v obliki ATP s prenosom elektronov iz nosilcev elektronov, kot je NAD+, na kisik. Izven mitohondrijev je NAD+ kofaktor za encime, ki sodelujejo v glikolizi – proizvodnji energije v obliki ATP iz glukoze.[5]

Kadar je raven celične energije nizka, na primer med vadbo, postom ali zaradi kalorične restrikcije, se raven celic NAD+ poveča, razmerje reducirane oblike NAD+, NADH, pa se poveča in s tem služi kot “senzor” za vklop poti, ki ustvarjajo energijo in aktiviranje encimov, kot so sirtuini. [6] Nasprotno pa lahko izčrpavanje zalog NAD+ zaradi poškodbe ali staranja DNK povzroči zaviranje tvorbe ATP, ki je odvisna od NAD+, in hudo pomanjkanje celične energije.

Upad NAD+ s staranjem in možnost posredovanja. NAD+ omogoča aktivacijo sirtuinov, popravljanje DNK in delovanje mitohondrijev, kar zagotavlja trdno zdravje.

Status NAD+ pri staranju in možnost posredovanja. Celične ravni NAD+ naraščajo zaradi energijskega stresa, kot sta kalorična restrikcija ali vadba; s pomočjo dopolnil z NAD+, NR in NMN, ki “pospešujejo” sintezo; ali preko sirtuin-aktivirajočih spojin (STAC-ov), kot sta resveratrol ali pterostilben. Ravni NAD+ se s staranjem zmanjšujejo zaradi povečane aktivnosti NAMPT, pa tudi zaradi s staranjem povezanih celičnih potreb po popravilu DNK, ki jih usmerja PARP, funkciji imunskega sistema in vnetij.

NMN

Staranje

Izčrpavanje zalog NAD+ je povezano z značilnostmi staranja, kot so zmanjšana sposobnost avtofagije, povečana poškodba DNK, povečana disfunkcija v delovanju mitohondrijev in disregulirano zaznavanje hranil.[3] Izčrpavanje zalog NAD+ lahko naredi organizem dovzeten za razvoj različnih s starostjo povezanih bolezni, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, presnovnimi boleznimi in rakom.[7] Dokazali so, da se ravni NAD+ s starostjo pri več vrstah, tudi pri ljudeh, zmanjšujejo.[8] [9] [10]

V nasprotju s tem se raven NAD+ poveča v skladu s stvarmi, ki spodbujajo krepitev posameznikovega zdravja ali podaljšanje življenjske dobe, kot sta telesna vadba ali kalorična restrikcija.[6] [11] Poleg tega se znanstveniki ugotovili, da obnovitev NAD+ povečuje življenjsko dobo nižjih življenjskih oblik, kot so kvasovke in črvi ter glodalci.[12] [13] Pri mišjem modelu z Alzheimerjevo boleznijo je povečanje NAD+ preko predhodnikov NR ali NMN izboljšalo motnje v delovanju mitohondrijev, zavrlo smrt nevronskih celic in s tem upočasnilo kognitivni upad.[14] [15]

Skupaj te ugotovitve kažejo, da ima NAD+ kritično vlogo pri staranju. Zdi se, da je zmanjšanje ravni NAD+, ki ga običajno opazimo pri staranju, kombinacija zmanjšane sinteze, povečane porabe in povečane razgradnje.[16] Izčrpavanje NAD+ lahko povzroči nepopravljeno poškodbo DNK, saj ta za delovanje PARP-1 potrebuje NAD+. Poleg tega celice imunskega sistema, ki se aktivirajo ob poškodbah in vnetju, porabijo veliko energije in tako izčrpavajo zaloge NAD+. Zato lahko večina poškodb DNK in vnetij, ki so običajna posledica staranja, zmanjšajo raven NAD+ in stopnjujejo procese staranja.[17]

NMN

Fiziološki odzivi NAD+

NAD+ je vključen v številne fiziološke procese, kot so popravljanje DNK, uravnavanje vnetij, avtofagija in energijski metabolizem, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju zdravja in staranja.

NMN

NMN

Poškodbe DNK & popravilo DNK

Ko se organizmi starajo, lahko povečano število poškodb DNK stopnjuje procese staranja in razvoj starostnih bolezni. Encimi PARP so tisti, ki zaznajo poškodbe DNK in sprožijo popravilo s signalizacijo drugih encimov, ki popravljajo DNK. Na ta način PARP po vsej verjetnosti pozitivno vpliva na dolgoživost, saj je aktivnost PARP v belih krvničkah več vrst sesalcev zanesljih napovedovalec najvišje možne življenjske dobe.[18] Poleg tega so izsledki študije, v kateri je bila aktivnost PARP-1 izmerjena na več vrstah sesalcev, pokazali, da višja kot je aktivnost PARP-1, daljša je življenjska doba.[19] Razlika v aktivnosti PARP-1 med testiranimi sesalci z najdaljšo življenjsko dobo (t.j. človek) in tistimi z najkrajšo življenjsko dobo (podgane) je bila 5-kratna. Presenetljivo je, da je raziskava, v kateri so bile uporabljene celične linije starostnikov (ljudi, starejših od 100 let), pokazala, da je bila aktivnost celic PARP znatno višja od tiste v celičnih linijah pri veliko mlajših odraslih.[20] Aktivnost PARP-1 so povezali tudi z najdaljšo življenjsko dobo pri sesalcih.

Koža je še posebej občutljiva na posledice staranja. Študija, ki je pregledala vzorce človeške kože pri 49 ljudeh, starih med 15 in 77 let, je pokazala, da se je s starostjo aktivnost PARP-1 povečala, ravni NAD+ pa so se zmanjšale.[21] Pokazalo se je tudi, da čezmerna poškodba DNK znižuje NAD+ na 20 do 30 odstotkov njegove normalne ravni.[22] [23] S staranjem je poškodb DNK vedno več, naše celice pa povečujejo povpraševanje po njegovem popravilu. Kronično znižanje ravni NAD+ lahko sčasoma privede do izčrpavanja zalog NAD+. Pretirano delovanje PARP-1 in kasnejša poraba NAD+ lahko omejita aktivnost drugih encimov, ki porabljajo NAD+, npr. sirtuinov.[24]

NMN

Povečanje zaloge NAD+ vpliva na aktivnost sirtuinov

Povečanje zaloge NAD+ spodbuja aktivnost sirtuinov. Aktivacija SIRT1 vodi do izboljšanega delovanja inzulina v jetrih, izboljšanih kognitivnih funkcij v možganih in povečane mitohondrijske biogeneze v skeletnih mišicah. Aktivacija SIRT3 vodi do izboljšane občutljivosti na inzulin in zmanjšuje vnetja v jetrih. Izguba aktivnosti sirtuinov med staranjem je povezana s spremenjenim statusom NAD+.[4]

NMN

Aktivacija sirtuinov

NAD+ deluje kot substrat za beljakovine sirtuine, družino encimov, ki sodelujejo v različnih presnovnih procesih. Sirtuini uporabljajo NAD+ za odstranjevanje specifičnih kemičnih struktur, imenovanih acetilne skupine – proces, imenovan deacetilacija – iz celičnih beljakovin; s tem nadzorujejo transkripcijske regulacije, energijski metabolizeme, cirkadiani ritem, popravljanje DNK in preživetje celic. Kot je opisano zgoraj, se razmerje reduciranega NAD+, iz katerega nastane NADH, poveča, če so izpolnjeni pogoji nizke celične energije, kar aktivira izražanje in aktivnost sirtuinov. Sirtuini se morajo odzvati na dinamične spremembe NAD+, da sprožijo ustrezne prilagoditvene odzive. Aktivnost sirtuinov, ki je potencialno lahko posledica zmanjšanja NAD+, se običajno zmanjša pri staranju in številni živalski modeli kažejo, da lahko zmanjšana aktivnost SIRT1 spodbuja nastanek in razvoj srčno-žilnih in nevroloških bolezni. [25] [26]

NMN

NMN

Funkcija mitohondrijev

Mitohondrije klasično obravnavamo kot elektrarno celice, ker ustvarjajo energijo v obliki ATP. Prav tako so izjemnega pomena pri celičnem metabolizmu in delovanju signalnih poti. Motnje v delovanju mitohondrijev so znak, da se je proces staranja pričel in lahko privedejo do zmanjšanja proizvodnje energije, motenj v celičnem metabolizmu in napredovanju starostnih bolezni. Vzdrževanje mitohondrijev z mitofagijo (selektivno razgradnjo okvarjenih mitohondrijev) in biogenezo mitohondrijev (sintezo novih mitohondrijev) je ključnega pomena za ohranjanje celične homeostaze in zdravja.[27]

NAD+ se je izkazal kot pomemben regulator vzdrževanja mitohondrijev. Izkazalo se je, da porast NAD+ zaradi posta sproži biogenezo mitohondrijev.[28] Poleg tega lahko zvišanje ravni NAD+ pri starih miših obnovijo funkcijo njihovih mitohondrijev na raven, ki je značilna za mlade miši.[29]

NMN

Cirkadiani ritem

Cirkadiani sistem, sestavljen iz več “notranjih celičnih ur”, ki jih najdemo v vseh celicah po telesu, uravnava regulacijo izražanja genov; ti usklajujejo presnovne programe, potrebne za podporo telesnih funkcij. Nivoji NAD+ imajo 24-urni celični ciklus, uravnavata pa jih osnovna gena clock CLOCK in BMAL1.[30] Ta gena uravnavata cirkadiano izražanje NAMPT, encima v reciklažni poti NAD+.[31] Poleg tega lahko NAD+ neposredno uravnava cirkadiani ritem z aktiviranjem sirtuinov. [32] [33] Tako NAD+ močno sodeluje pri regulaciji cirkadiane ure, ki ob pravilnem delovanju pomaga ohranjati homeostazo in zdravje.

NMN

Energijski metabolizem

NAD+ igra ključno vlogo pri energijskem metabolizmu s sprejemanjem in darovanjem elektronov skozi postopke redukcije in oksidacije, ki jih imenujemo redoks reakcije. Te izmenične pretvorbe oksidirane oblike NAD+ v reducirano obliko (NADH) igrajo pomembno vlogo pri reakcijah, povezanih s presnovo glukoze in maščobnih kislin in tvorbo ATP. Ker sta oksidirana in reducirana oblika NAD+ bistvenega pomena za te povezane sklope reakcij, celice ohranjajo pomembne koncentracije tako NAD+ kot NADH. Brez NAD+ in z njim povezanih molekul bi življenje prenehalo obstajati. [34]

NMN

NAD+ boosterji in prehranski dodatki

Pokazalo se je, da zvišana raven NAD+ izboljšuje življenjsko dobo in podaljšuje zdravje pri živalskih modelih, ki trpijo za prezgodnjim staranjem, kar je spodbudilo nadaljnje raziskave v zvezi z dodajanjem NAD+ pri ljudeh z namenom zdravljenja in preprečevanje starostnih bolezni.[7] Znanstveniki so natančno raziskali zlasti dva ključna predhodnika NAD+, nikotinamid ribozid (NR) in nikotinamid mononukleotid (NMN) in ugotovili, da pri  živalih izboljšujeta stanja, ki nastanejo zaradi s staranjem povezanih bolezni. Pokazalo se je, da glodalci dobro prenašajo NR in NMN ter da oba pomagata učinkovito zviševati ravni NAD+ pri glodalcih. Trenutno je dokazano, da NR poviša plazemske vrednosti NAD+ in lahko koristno vpliva na človekovo zdravje.[35][36] Na splošno pa celice ne prejemajo neposredno NAD+, potrebne  pa so tudi študije o učinkovitosti in varnosti dopolnjevanja NAD+ s pomočjo intravenozne infuzije.

NAD+ ima slabo biološko uporabnost. Študije na živalih so pokazale, da se po zaužitju NAD+ razgradi na svoj predhodnik nikotinamid, pa tudi na NR in NMN, preden se absorbira.[37] Medtem ko je biološka uporabnost NAD+ nizka, če je ta odmerjen peroralno, je možno, da se v izogib obremenjevanju prebavnega sistema uporabi intravenozna infuzija NAD+. Na žalost pri sesalcih niso odkrili nobenega prenašalca NAD+, z izjemo možganov in srca pa ni bilo dokazano, da se zunajcelični NAD+ prenaša v tkiva. Na primer, NAD+, odmerjen z intraperitonealno injekcijo (t.j. injekcija, ki se vnese v trebušno votlino), je v nekaterih možganskih regijah pri miših povečal raven NAD+.[38] Podobno so miši, ki so jim injicirali velik odmerek NAD+, imele povečano raven tega v srcu in so bile bolj zaščitene pred srčno hipertrofijo (zadebeljenjem srčne mišice).[39] Študije in vitro so pokazale tudi, da bi nekatere vrste celic lahko prevažale zunajcelični NAD+ skozi plazemsko membrano. [40]

Nedavna pilotna študija pri ljudeh je raziskovala spremembe v ravni NAD+ v plazmi in urinu in njihovih presnovkov med infuzijo NAD+. V raziskavi je sodelovalo 11 zdravih moških, starih med 30 in 55 let, ki so v roku šestih ur prejeli 750 miligramov NAD+ z intravensko infuzijo. Po prvih dveh urah infuzije sprememb NAD+ ali njegovih presnovkov (kot so nikotinamid, metilnicotinamid ali adenozin-fosfatna riboza) ni bilo mogoče zaznati, kar kaže na to, da je bil dodani NAD+ popolnoma odstranjen iz plazme in ga verjetno absorbirajo tkiva. Po dveh urah prejemanja infuzije pa so v plazmi odkrili NAD+ in njegove presnovke pri ravneh, ki so približno 400 odstotkov nad izhodiščnimi vrednostmi, kar lahko potrjuje, da je bila nasičenost tkiva dosežena.[41] Medtem ko je ta študija prvič razkrila potencialno usodo eksogenega intravenskega NAD+ pri ljudeh, so za določitev natančne presnovne usode dodanega NAD+ preko infuzije potrebne nadaljnje študije.

NMN

Nikotinamid ribozid / nikotinamid mononukleotid

Ravni NAD+ v telesnih tkivih nihajo glede na celično porabo in razpoložljivost prekurzorja ali substrata. Največje nihanje se pojavi v tankem črevesju in vranici, najmanjše pa v skeletnih mišicah.

V prvi študiji so uporabili sledove izotopov za sledenje toku NAD+ pri miših glede na izvor.[42] Ko je bil vir izotopov peroralni triptofan, je bil NAD+ proizveden v jetrih za lokalno uporabo, kjer se je razgradil na nikotinamid, kot je opisano zgoraj. Nikotinamid je bil nato izvožen v druga tkiva, kot so mišice, možgani in črevesje, ki so uporabili reciklažne poti, da so ga pretvorili nazaj v NAD+.

Avtorji študije so preučevali, ali bi se peroralno zaužita NR in NMN izvažala v druga tkiva, kjer bi nato neposredno tvorila NAD+ in se tako izognila inhibiciji s povratno zvezo NAMPT. S pomočjo sledilcev izotopov, ki so jim omogočali razlikovanje med NAD+ (ki je narejen neposredno iz NR ali NMN) in NAD (ki je narejen iz nikotinamida, NR ali NMN), so ugotovili, da je nizek peroralni odmerek prekurzorjev (50 miligramov na kilogram telesne teže) povzročil zelo nizko raven NAD+, ki nastaja neposredno iz NR in NMN v jetrih, ne pa tudi v drugih tkivih. Po drugi strani so bile odkrite tudi nizke ravni NAD+, ki izvirajo iz nikotinamida, v ledvicah, mišicah in možganih, ki so nastale iz recikliranega nikotinamida v NR in NMN.

Višji peroralni odmerek NR (200 mg na kilogram telesne teže) ni pokazal nobene razlike v primerjavi z nizkim odmerkom pri neposredni proizvodnji NAD+ v drugih tkivih razen v jetrih. Vendar pa je bilo več NAD+ pridobljenega iz nikotinamida, najdenega v ledvicah, mišicah in možganih pri nižjem odmerku 50 mg/kg telesne teže.

Ko sta bila NR in NMN dana intravensko v različnih odmerkih (50 mg/kg  telesne teže in 500 mg kg telesne teže), so znanstveniki neposredno proizvedeni NAD+ našli v jetrih, ledvicah in mišicah, odvisno od odmerka. Vendar je bil edini NAD+, ki je bil odkrit v možganih, tisti, ki je bil recikliran iz nikotinamida, kar kaže na to, da niti NR niti NMN ne prečkata krvno-možganske pregrade. Treba je opozoriti, da so enaki vbrizgani odmerki NR in NMN ustvarili več NAD+, ki je bil proizveden neposredno iz NR v jetrih, ledvicah in zlasti v mišicah v primerjavi z NMN.

NMN

NADH kot vir celičnega NAD+

Reducirana oblika nikotinamid adenin dinukleotida (NADH) ima pomembno vlogo pri reakcijah, povezanih s presnovo glukoze in maščobnih kislin in tvorbo ATP. Malo raziskav je bilo izvedenih, s katerimi bi preverili, ali lahko dopolnjevanje z NADH poveča ravni NAD+; vendar so NADH raziskovali kot možno komponento za zdravljenje za Alzheimerjeve bolezni. V študiji 25 ljudi, ki so bili diagnosticirani z blago do zmerno demenco, dodajanje 10 miligramov NADH, ki so ga peroralno jemali tri mesece, ni pokazalo nobenega kognitivnega izboljšanja med udeleženci študije.[43] V ločeni študiji pa je 12 bolnikov z diagnozo Alzheimerjeve bolezni šest mesecev prejemalo 10 miligramov NADH dnevno. Ob koncu študije se je pri bolnikih, ki so prejemali NADH, izkazalo, da so se na Mattisovi lestvici demence odrezali boljše kakor prej, saj je bil njihov govor bolj tekoč, izboljšale pa so se jim tudi vidne konstrukcijske sposobnosti in abstraktno verbalno sklepanje. Čeprav se zdijo ugotovitve teh raziskav protislovne, je mogoče, da je trajanje testiranj vplivalo na rezultate. Kljub temu pa je potrebnih več raziskav, s katerimi bo moč ugotoviti, ali NADH poveča celični NAD+ in ali ga je mogoče uporabiti za izboljšanje simptomov, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo.[44]

NMN

Zaključek

NAD+ je odgovoren za več fizioloških procesov, kot so energetski metabolizem, popravljanje DNK in imunsko aktivacijo. Brez NAD+ bi življenje prenehalo obstajati. S starostjo raven NAD+ upada, kar je povezano z napredovanjem staranja in s starostjo povezanih bolezni. Dokazano je, da dviganje ravni NAD+ izboljšuje življenjsko dobo in zdravje pri več modelih živali, pa tudi izboljšuje starostne bolezni pri ljudeh.

NMN

NMN

Viri:

1.  ^{^}  Johnson, Sean, and Shin ichiro Imai. NADthplus biosynthesis, aging, and disease F1000Research 7 (February 2018): 132. https://doi.org/10.12688/f1000research.12120.1. 
2.  ^{^}  Mills, Kathryn F., Shohei Yoshida, Liana R. Stein, Alessia Grozio, Shunsuke Kubota, Yo Sasaki, Philip Redpath, et al. Long-Term Administration of Nicotinamide Mononucleotide Mitigates Age-Associated Physiological Decline in Mice Cell Metabolism 24, no. 6 (December 2016): 795–806. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.09.013. 
3. ^{^ a b}  Fang, Evandro F., Sofie Lautrup, Yujun Hou, Tyler G. Demarest, Deborah L. Croteau, Mark P. Mattson, and Vilhelm A. Bohr. NAD thplus in Aging: Molecular Mechanisms and Translational Implications Trends in Molecular Medicine 23, no. 10 (October 2017): 899–916. https://doi.org/10.1016/j.molmed.2017.08.001. 
4. ^{^ a b}  Verdin, E. NADthplus in aging, metabolism, and neurodegeneration Science 350, no. 6265 (December 2015): 1208–13. https://doi.org/10.1126/science.aac4854. 
5.  ^{^}  Cantó, Carles, Keir J. Menzies, and Johan Auwerx. NADthplus Metabolism and the Control of Energy Homeostasis: A Balancing Act between Mitochondria and the Nucleus Cell Metabolism 22, no. 1 (July 2015): 31–53. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2015.05.023. 
6. ^{^ a b}  Costford, Sheila R., Sudip Bajpeyi, Magdalena Pasarica, Diana C. Albarado, Shantele C. Thomas, Hui Xie, Timothy S. Church, Sharon A. Jubrias, Kevin E. Conley, and Steven R. Smith. Skeletal muscle NAMPT is induced by exercise in humans American Journal of Physiology-Endocrinology and Metabolism 298, no. 1 (January 2010): E117–E126. https://doi.org/10.1152/ajpendo.00318.2009. 
7. ^{^ a b}  Rajman, Luis, Karolina Chwalek, and David A. Sinclair. Therapeutic Potential of NAD-Boosting Molecules: The In Vivo Evidence Cell Metabolism 27, no. 3 (March 2018): 529–47. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.02.011. 
8.  ^{^}  Braidy, Nady, Gilles J. Guillemin, Hussein Mansour, Tailoi Chan-Ling, Anne Poljak, and Ross Grant. Age Related Changes in NADthplus Metabolism Oxidative Stress and Sirt1 Activity in Wistar Rats PLoS ONE Edited by Aimin Xu. 6, no. 4 (April 2011): e19194. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0019194. 
9.  ^{^}  Ramsey, Kathryn Moynihan, Kathryn F. Mills, Akiko Satoh, and Shin-ichiro Imai. Age-associated loss of Sirt1-mediated enhancement of glucose-stimulated insulin secretion in beta cell-specific Sirt1-overexpressing (BESTO) mice Aging Cell 7, no. 1 (February 2008): 78–88. https://doi.org/10.1111/j.1474-9726.2007.00355.x. 
10.  ^{^}  Zhu, Xiao-Hong, Ming Lu, Byeong-Yeul Lee, Kamil Ugurbil, and Wei Chen. In vivo NAD assay reveals the intracellular NAD contents and redox state in healthy human brain and their age dependences Proceedings of the National Academy of Sciences 112, no. 9 (February 2015): 2876–81. https://doi.org/10.1073/pnas.1417921112. 
11.  ^{^}  Chen, D., J. Bruno, E. Easlon, S.-J. Lin, H.-L. Cheng, F. W. Alt, and L. Guarente. Tissue-specific regulation of SIRT1 by calorie restriction Genes & Development 22, no. 13 (July 2008): 1753–57. https://doi.org/10.1101/gad.1650608. 
12.  ^{^}  Mouchiroud, Laurent, Riekelt H. Houtkooper, Norman Moullan, Elena Katsyuba, Dongryeol Ryu, Carles Cantó, Adrienne Mottis, et al. The NADthplus/Sirtuin Pathway Modulates Longevity through Activation of Mitochondrial UPR and FOXO Signaling Cell 154, no. 2 (July 2013): 430–41. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.06.016. 
13.  ^{^}  Zhang, H., D. Ryu, Y. Wu, K. Gariani, X. Wang, P. Luan, D. DAmico, et al. NADthplus repletion improves mitochondrial and stem cell function and enhances life span in mice Science 352, no. 6292 (April 2016): 1436–43. https://doi.org/10.1126/science.aaf2693. 
14.  ^{^}  Gong, Bing, Yong Pan, Prashant Vempati, Wei Zhao, Lindsay Knable, Lap Ho, Jun Wang, et al. Nicotinamide riboside restores cognition through an upregulation of proliferator-activated receptor- coactivator 1 regulated -secretase 1 degradation and mitochondrial gene expression in Alzheimer s mouse models Neurobiology of Aging 34, no. 6 (June 2013): 1581–88. https://doi.org/10.1016/j.neurobiolaging.2012.12.005. 
15.  ^{^}  Long, Aaron N, Katrina Owens, Anna E Schlappal, Tibor Kristian, Paul S Fishman, and Rosemary A Schuh. Effect of nicotinamide mononucleotide on brain mitochondrial respiratory deficits in an Alzheimer’s disease-relevant murine model BMC Neurology 15, no. 1 (March 2015). https://doi.org/10.1186/s12883-015-0272-x. 
16.  ^{^}  Schultz, Michael B., and David A. Sinclair. Why NAD thplus Declines during Aging: It’s Destroyed Cell Metabolism 23, no. 6 (June 2016): 965–66. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.05.022. 
17.  ^{^}  Ganeshan, Kirthana, and Ajay Chawla. Metabolic Regulation of Immune Responses Annual Review of Immunology 32, no. 1 (March 2014): 609–34. https://doi.org/10.1146/annurev-immunol-032713-120236. 
18.  ^{^}  Grube, K., and A. Burkle. Poly(ADP-ribose) polymerase activity in mononuclear leukocytes of 13 mammalian species correlates with species-specific life span. Proceedings of the National Academy of Sciences 89, no. 24 (December 1992): 11759–63. https://doi.org/10.1073/pnas.89.24.11759. 
19.  ^{^}  Beneke, S, R Alvarez-Gonzalez, and A Bürkle. Comparative characterisation of poly(ADP-ribose) polymerase-1 from two mammalian species with different life span Experimental Gerontology 35, no. 8 (October 2000): 989–1002. https://doi.org/10.1016/s0531-5565(00)00134-0. 
20.  ^{^}  Muiras, Marie-Laure, Marcus Müller, François Schächter, and A. Bürkle. Increased poly(ADP-ribose) polymerase activity in lymphoblastoid cell lines from centenarians Journal of Molecular Medicine 76, no. 5 (March 1998): 346–54. https://doi.org/10.1007/s001090050226. 
21.  ^{^}  Massudi, Hassina, Ross Grant, Nady Braidy, Jade Guest, Bruce Farnsworth, and Gilles J. Guillemin. Age-Associated Changes In Oxidative Stress and NADthplus Metabolism In Human Tissue PLoS ONE Edited by Michael Polymenis. 7, no. 7 (July 2012): e42357. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0042357. 
22.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Morten Scheibye-Knudsen, Lear E. Brace, Henok Kassahun, Tanima SenGupta, Hilde Nilsen, James R. Mitchell, Deborah L. Croteau, and Vilhelm A. Bohr. Defective Mitophagy in XPA via PARP-1 Hyperactivation and NADthplus/SIRT1 Reduction Cell 157, no. 4 (May 2014): 882–96. https://doi.org/10.1016/j.cell.2014.03.026. 
23.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Henok Kassahun, Deborah L. Croteau, Morten Scheibye-Knudsen, Krisztina Marosi, Huiming Lu, Raghavendra A. Shamanna, et al. NAD thplus Replenishment Improves Lifespan and Healthspan in Ataxia Telangiectasia Models via Mitophagy and DNA Repair Cell Metabolism 24, no. 4 (October 2016): 566–81. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.09.004. 
24.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Morten Scheibye-Knudsen, Katrin F. Chua, Mark P. Mattson, Deborah L. Croteau, and Vilhelm A. Bohr. Nuclear DNA damage signalling to mitochondria in ageing Nature Reviews Molecular Cell Biology 17, no. 5 (March 2016): 308–21. https://doi.org/10.1038/nrm.2016.14. 
25.  ^{^}  Kane, Alice E., and David A. Sinclair. Sirtuins and NAD thplus in the Development and Treatment of Metabolic and Cardiovascular Diseases Circulation Research 123, no. 7 (September 2018): 868–85. https://doi.org/10.1161/circresaha.118.312498. 
26.  ^{^}  Xu, Jing, Charlie W. Jackson, Nathalie Khoury, Iris Escobar, and Miguel A. Perez-Pinzon. Brain SIRT1 Mediates Metabolic Homeostasis and Neuroprotection Frontiers in Endocrinology 9 (November 2018). https://doi.org/10.3389/fendo.2018.00702. 
27.  ^{^}  Wallace, Douglas C. A Mitochondrial Paradigm of Metabolic and Degenerative Diseases, Aging, and Cancer: A Dawn for Evolutionary Medicine Annual Review of Genetics 39, no. 1 (December 2005): 359–407. https://doi.org/10.1146/annurev.genet.39.110304.095751. 
28.  ^{^}  Cantó, Carles, Lake Q. Jiang, Atul S. Deshmukh, Chikage Mataki, Agnes Coste, Marie Lagouge, Juleen R. Zierath, and Johan Auwerx. Interdependence of AMPK and SIRT1 for Metabolic Adaptation to Fasting and Exercise in Skeletal Muscle Cell Metabolism 11, no. 3 (March 2010): 213–19. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2010.02.006. 
29.  ^{^}  Gomes, Ana P., Nathan L. Price, Alvin J.Y. Ling, Javid J. Moslehi, Magdalene K. Montgomery, Luis Rajman, James P. White, et al. Declining NADthplus Induces a Pseudohypoxic State Disrupting Nuclear-Mitochondrial Communication during Aging Cell 155, no. 7 (December 2013): 1624–38. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.11.037. 
30.  ^{^}  Nakahata, Y., S. Sahar, G. Astarita, M. Kaluzova, and P. Sassone-Corsi. Circadian Control of the NADthplus Salvage Pathway by CLOCK-SIRT1 Science 324, no. 5927 (March 2009): 654–57. https://doi.org/10.1126/science.1170803. 
31.  ^{^}  Ramsey, K. M., J. Yoshino, C. S. Brace, D. Abrassart, Y. Kobayashi, B. Marcheva, H.-K. Hong, et al. Circadian Clock Feedback Cycle Through NAMPT-Mediated NADthplus Biosynthesis Science 324, no. 5927 (March 2009): 651–54. https://doi.org/10.1126/science.1171641. 
32.  ^{^}  Nakahata, Yasukazu, Milota Kaluzova, Benedetto Grimaldi, Saurabh Sahar, Jun Hirayama, Danica Chen, Leonard P. Guarente, and Paolo Sassone-Corsi. The NADthplus-Dependent Deacetylase SIRT1 Modulates CLOCK-Mediated Chromatin Remodeling and Circadian Control Cell 134, no. 2 (July 2008): 329–40. https://doi.org/10.1016/j.cell.2008.07.002. 
33.  ^{^}  Chang, Hung-Chun, and Leonard Guarente. SIRT1 Mediates Central Circadian Control in the SCN by a Mechanism that Decays with Aging Cell 153, no. 7 (June 2013): 1448–60. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.05.027. 
34.  ^{^}  Spaans, Sebastiaan K., Ruud A. Weusthuis, John van der Oost, and Servà W. M. Kengen. NADPH-generating systems in bacteria and archaea Frontiers in Microbiology 6 (July 2015). https://doi.org/10.3389/fmicb.2015.00742. 
35.  ^{^}  Martens, Christopher R., Blair A. Denman, Melissa R. Mazzo, Michael L. Armstrong, Nichole Reisdorph, Matthew B. McQueen, Michel Chonchol, and Douglas R. Seals. Chronic nicotinamide riboside supplementation is well-tolerated and elevates NADthplus in healthy middle-aged and older adults Nature Communications 9, no. 1 (March 2018). https://doi.org/10.1038/s41467-018-03421-7. 
36.  ^{^}  Dellinger, Ryan W., Santiago Roel Santos, Mark Morris, Mal Evans, Dan Alminana, Leonard Guarente, and Eric Marcotulli. Repeat dose NRPT (nicotinamide riboside and pterostilbene) increases NADthplus levels in humans safely and sustainably: a randomized, double-blind, placebo-controlled study npj Aging and Mechanisms of Disease 3, no. 1 (November 2017). https://doi.org/10.1038/s41514-017-0016-9. 
37.  ^{^}  Baum, C L, J Selhub, and I H Rosenberg. The hydrolysis of nicotinamide adenine nucleotide by brush border membranes of rat intestine Biochemical Journal 204, no. 1 (April 1982): 203–7. https://doi.org/10.1042/bj2040203. 
38.  ^{^}  Roh, Eun, Jae Woo Park, Gil Myoung Kang, Chan Hee Lee, Hong Dugu, So Young Gil, Do Kyeong Song, et al. Exogenous nicotinamide adenine dinucleotide regulates energy metabolism via hypothalamic connexin 43 Metabolism 88 (November 2018): 51–60. https://doi.org/10.1016/j.metabol.2018.08.005. 
39.  ^{^}  Pillai, Vinodkumar B., Nagalingam R. Sundaresan, Gene Kim, Madhu Gupta, Senthilkumar B. Rajamohan, Jyothish B. Pillai, Sadhana Samant, P. V. Ravindra, Ayman Isbatan, and Mahesh P. Gupta. Exogenous NAD Blocks Cardiac Hypertrophic Response via Activation of the SIRT3-LKB1-AMP-activated Kinase Pathway Journal of Biological Chemistry 285, no. 5 (November 2009): 3133–44. https://doi.org/10.1074/jbc.m109.077271. 
40.  ^{^}  Pittelli, Maria, Roberta Felici, Vanessa Pitozzi, Lisa Giovannelli, Elisabetta Bigagli, Francesca Cialdai, Giovanni Romano, Flavio Moroni, and Alberto Chiarugi. Pharmacological Effects of Exogenous NAD on Mitochondrial Bioenergetics, DNA Repair, and Apoptosis Molecular Pharmacology 80, no. 6 (September 2011): 1136–46. https://doi.org/10.1124/mol.111.073916. 
41.  ^{^}  Grant, Ross, Jade Berg, Richard Mestayer, Nady Braidy, James Bennett, Susan Broom, and James Watson. A Pilot Study Investigating Changes in the Human Plasma and Urine NADthplus Metabolome During a 6 Hour Intravenous Infusion of NADthplus Frontiers in Aging Neuroscience 11 (September 2019). https://doi.org/10.3389/fnagi.2019.00257. 
42.  ^{^}  Liu, Ling, Xiaoyang Su, William J. Quinn, Sheng Hui, Kristin Krukenberg, David W. Frederick, Philip Redpath, et al. Quantitative Analysis of NAD Synthesis-Breakdown Fluxes Cell Metabolism 27, no. 5 (May 2018): 1067–80.e5. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.03.018. 
43.  ^{^}  Rainer, M., E. Kraxberger, M. Haushofer, H. A. M. Mucke, and K. A. Jellinger. No evidence for cognitive improvement from oral nicotinamide adenine dinucleotide (NADH) in dementia Journal of Neural Transmission 107, no. 12 (December 2000): 1475–81. https://doi.org/10.1007/s007020070011. 
44.  ^{^}  Demarin, V., S. S. Podobnik, D. Storga-Tomic, and G. Kay. Treatment of Alzheimer’s disease with stabilized oral nicotinamide adenine dinucleotide: a randomized, double-blind study Drugs Exp Clin Res 30, no. 1 (2004): 27–33. 

The post Vse o NAD+ appeared first on Stoplus.

NMN

NMN

Kaj je avtofagija?

V grščini avtofagija pomeni »prehranjevanje s samim samo« in je naravni postopek čiščenja v telesu, ki celicam omogoča, da se v bistvu »hranijo« same s sabo. Raziskovalci verjamejo, da se je ta proces razvil kot odziv na stres. Dejansko je avtofagija vedno aktivna v zakulisju, v času stresa pa začne delovati s polno paro – zlasti v času, ko telo stradamo. Ko celice stradajo, začnejo prebavljati in reciklirati lastne beljakovine in druge pomembne molekule, ki se uporabljajo za gorivo in obnovo novih, zdravih celic. Med reciklažo in obnavljanjem teh dragocenih delov, celice hkrati zavržejo vse strupene odpadne snovi, patogene organizme in mrtve ali poškodovane sestavne dele celic. To pomaga telesu, da se očisti toksinov in poškodovanih celic, ki pospešujejo staranje, povzročajo vnetja in prispevajo k povečanemu tveganju razvoja kroničnih bolezni. Pravzaprav je avtofagija bistvenega pomena za naše preživetje – celice brez tega procesa ne bi bile sposobne preživeti, kaj šele dobro uspevati.

NMN

NMN

Še več, avtofagija je bistvenega pomena, saj omogoča organizmu, da ostaja mlad in zdrav. Žal se sposobnost avtofagije s staranjem zmanjšuje. Ključ do dolgoživosti bi torej lahko bil v povečanju avtofagične sposobnosti naših celic. Ena od raziskav, ki podpira to trditev, je pokazala, da imajo celice posameznikov z dolgo življenjsko dobo (ljudi, starejših od 100 let), višjo stopnjo avtofagije v primerjavi z mlajšimi posamezniki (starih 75 let) (1). Številne druge študije so pokazale povezavo med okvarami avtofagije, staranjem in degenerativnimi boleznimi, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter celo rak (2, 3, 4).

NMN

Delovanje avtofagije v telesu

Osnovna ideja avtofagije je znana že kar nekaj časa, šele v zadnjih nekaj desetletjih pa so raziskovalci ugotovili, kako natančno deluje. Pravzaprav je ravno leta 2016 japonski znanstvenik dr. Yoshinori Ohsumi za svoje revolucionarne raziskave s področja avtofagije dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Ohsumi je v svojih študijah aktiviral avtofagični odziv s pomočjo stradanja. Odkril je določene gene, ki sodelujejo pri uravnavanju avtofagije.

Sam postopek je precej zapleten, vendar je eden izmed glavnih akterjev pri avtofagiji encim, znan kot AMPK. AMPK aktivirata ADP in AMP, molekuli, ki signalizirata, ko je energetska raven/energija celice ogrožena – bodisi zaradi stresa bodisi zaradi stradanja. Ko se to zgodi, se aktivira tudi avtofagija (5).

NMN

Energijski stres in pomanjkanje glukoze aktivirata AMPK, kar sproži proces avtofagije (5).

NMN

Drugi glavni igralec je mTOR (tarča rapamicina pri sesalcih), ki je potreben za rast celic in sintezo beljakovin. Aktivira tudi inzulinske receptorje. Potrebno pa se je zavedati, da mTOR dejansko zavira proces avtofagije, torej deluje v nasprotno smer kot AMPK. Da bi dosegli naš cilj želimo torej zmanjšati izražanje gena mTOR, kar se zgodi tudi pri odvzemu hranil. Aminokislina levcin, ki jo vsebujejo skoraj vsi proteini, je tudi ključni regulator avtofagije, saj ko raven levcina v krvi pade, to sproži proces avtofagije (6). Drugi glavni igralec je mTOR (tarča rapamicina pri sesalcih), ki je potreben za rast celic in sintezo beljakovin. Aktivira tudi inzulinske receptorje. Potrebno pa se je zavedati, da mTOR dejansko zavira proces avtofagije, torej deluje v nasprotno smer kot AMPK. Da bi dosegli naš cilj želimo torej zmanjšati izražanje gena mTOR, kar se zgodi tudi pri odvzemu hranil.

Če poenostavimo: najlažji in najhitrejši način za sprožitev procesa avtofagije je, da telesu odvzamete hranilne snovi.

Povzetek: Avtofagija je naravni postopek čiščenja telesa, ki celicam omogoča, da se »prehranjujejo« same s sabo. Ko se to zgodi, celice reciklirajo svoje bistvene dele in tako pomagajo narediti nove, zdrave celice, hkrati pa odstranijo strupene odpadne snovi in poškodovane dele. Ta proces, ki ščiti življenje, se začne, ko telo strada ali je pod stresom in lahko služi kot ključ do dolgega, zdravega življenja.

avtofagija

avtofagija

Avtofagija in prekinitveni post

Eden izmed najbolje utemeljenih načinov za aktiviranje procesa avtofagije sta postenje ali prekinitveni post. Prekinitveni post (PP) je bolj dostopna oblika posta, ki vključuje določena časovna obdobja v katerih jeste in druga v katerih se postite.

Ena izmed bolj priljubljenih oblik prekinitvenega posta je metoda Leangains (imenovana tudi metoda 16:8), ki vključuje 16 ur postenja dnevno in 8-urno okno, v katerem se lahko prehranjujete (npr. tako, da jeste med 12. in 20. uro). Ta metoda je po vsej verjetnosti dovolj za zvišanje ravni avtofagije. V splošnem pa velja, da ko izčrpate zaloge glikogena, shranjenega v jetrih, to aktivira AMPK, kar zavre izražanje proteina mTOR in proces avtofagije se prične (7).

Nekaterim od vas je to stanje poznano kot stanje, ko telo preide v začetne faze ketoze. Pri nekaterih se to lahko začne dogajati že 12–16 ur po začetku postenja. Najvišja raven avtofagije pa zgodi nekje med 24 in 48 urami postenja (8, 9). V splošnem si raziskave o tem, kako pogosto je treba izvajati tovrstni post, niso enotne, poleg tega pa takšna vrsta postenja za večino teles ni ravno idealna. Nekaterim od vas je to stanje poznano kot stanje, ko telo preide v začetne faze ketoze. Pri nekaterih se to lahko začne dogajati že 12–16 ur po začetku postenja. Najvišja raven avtofagije pa zgodi nekje med 24 in 48 urami postenja (8, 9).

Izvajanje prekinitvenega posta pa je lahko tudi škodljivo, če ga izvajamo nepravilno ali če ga izvajajo osebe katerih zdravstveno stanje je bolj tvegano; posebej pri ženskah lahko povzroča hormonska neravnovesja. Če želite slediti režimu prekinitvenega posta, si tukaj preberite več o možnih tveganjih.

Pomembno se je tudi zavedati, da čeprav čistilne kure ali razstrupljanja s sokovi pomembno zmanjšajo vnos kalorij v telo, vas bodo hkrati ovirala pri tem, da bi povečali avtofagično delovanje svojih celic, to pa zato, ker ob pitju soka v telo še vedno vnašate kalorije in hranila.

Povzetek: Najbolje raziskan način aktivacije avtofagije je izvajanje posta ali prekinitvenega posta. Nekatere študije pravijo, da se najvišje ravni avtofagije pojavijo nekje med 24 in 48 urami po pričetku postenja.

NMN

NMN

Avtofagija in telesna vadba

Tako kot postenje predstavlja stres za telo in s tem spodbudi avtofagijo, ima tak učinek na telo tudi telesna vadba. Ena izmed študij na miših je pokazala, da je 95 minut vadbe povzročilo avtofagijo možganske skorje.

Ugotovili so tudi, da se je pri miših, ki so preživele zgolj 30 minut na tekaški stezi, pokazala avtofagična aktivnost, ki je dosegla stabilno raven v 80 minutah (10). Pri ljudeh je veliko težje določiti, kako dolgo in intenzivno morate telovaditi, da sprožite avtofagijo. Seveda bosta tvoja izbira živil in prehranjenost pred, med in po vadbi vplivala tudi na proces avtofagije (11). Kljub temu se zdi, da je lahko visoko-intenzivni intervalni trening (HIIT) za sprožanje avtofagije bolj koristen kot srednje intenzivni trening, ki ga izvajamo nepretrgoma.

V eni izmed nedavnih raziskav so odkrili, da je visoko intenzivna intervalna vadba učinkovitejša pri povečanju avtofagije srčnih in skeletnih mišičnih celic (12).

Povzetek: Avtofagijo lahko sproži tudi telesna vadba, saj v celicah sproži stresni odziv. Visoko intenzivni intervalni trening (HIIT) je za povečanje avtofagije lahko učinkovitejši kot daljša vadba zmerne intenzivnosti.

NMN

NMN

Prednosti avtofagije

Različne študije so odkrile številne prednosti, povezane z avtofagijo in njeno vlogo pri napajanju in čiščenju celic, spodbujanju rasti novih celic in odstranjevanju poškodovanih celic.

Natančneje, avtofagija lahko pomaga:

Ta zadnja točka je morda najbolj fascinantna. Avtofagija spodbuja tvorbo zdravih celic, ščiti srčno-žilni, imunski in presnovni sistem, zmanjšuje vnetne procese v telesu in je zato ena izmed ključnih sestavin dolgoživosti.

Kljub temu je postopek avtofagije precej kompleksen, zato je zaenkrat še nemogoče vedeti, kolikšna mera tovrstne aktivnosti je optimalna, prav tako pa je ta nivo odvisen tudi od posameznika. Mogoče je celo, bi preveč avtofagije telesu celo škodilo. Ena izmed raziskav je pokazala, da lahko visoka stopnja celične avtofagije sproži avtolizo (celično smrt) (22).

Povzetek: Avtofagija je bistvenega pomena za naše preživetje, vendar se s starostjo zmanjšuje. Povečanje avtofagije lahko krepi možgane, srce in imunski sistem ter ščiti pred vnetji, nevrodegenerativnimi boleznimi in celo rakom. Vse to je lahko ključnega pomena za podporo dolgoživosti.

NMN

NMN

Kako resnično »očistiti« svoje telo s pomočjo avtofagije

Čeprav lahko čistilne kure s sokovi ali drugi načini razstrupljanja kratkoročno pomagajo očistiti debelo črevo, pa v resnici ne »očistijo« telesa – zagotovo ne na tak način, kot to počne avtofagija.

Avtofagija je naravni postopek čiščenja, ki celicam omogoča, da reciklirajo svoje beljakovine in druge bistvene dele, s čimer pomagajo pripraviti teren za nove, zdrave celice, hkrati pa odstranijo strupene odpadne snovi in poškodovane dele. Na celičnem nivoju opravi s strupi, patogenimi organizmi in poškodovanimi molekulami, s čimer ustvari močne in zdrave celice. Avtofagija je zato popoln način »razstrupljanja«.

Avtofagija je bistvenega pomena za naše preživetje in se sproži, ko telo izpostavimo stresu ali stradanju. S starostjo pa se stopnja avtofagije zmanjšuje. Kljub temu je mogoče povečati raven avtofagije z namenom, da izkoristimo njeno ključno vlogo pri zaščiti možganov, srca, imunskega in presnovnega sistema, pomaga pa tudi pri zmanjševanju vnetij v telesu ter zmanjšuje tveganje za pojav nevrodegenerativne bolezni.

Post, vključno s prekinitvenim postom, je eden izmed ključnih načinov, s katerim lahko spodbudimo proces avtofagije. Kljub temu pa prekinitveni post ni idealna rešitev za vse, zlasti za ženske, ki imajo hormonska neravnovesja. Drug preizkušen način za povečanje ravni avtofagije je fizična vadba;  verjetno najbolj učinkovit trening za te namene je visoko intenzivni intervalni trening (HIIT).

V splošnem vemo, da igra avtofagija ključno vlogo pri našem preživetju in da je tesno povezana z dolgoživostjo, toda natančno koliko je zares potrebujemo in koliko bi si morali prizadevati za spodbujanje delovanja tega procesa – zlasti ko se staramo – še vedno ni povsem znano. Povsem verjetno pa je, da se ta količina razlikuje od posameznika do posameznika. To pomeni, da je po vsej verjetnosti potrebno pogledati širšo sliko. Namesto, da bi poskušali svoje telo »spreminjati« na celični ravni, se bolj osredotočite na dobro zasnovan in trajnostni prehranski in vadbeni načrt, ki vam ustreza. Tako boste brez dvoma pripomogli k svoji dolgoživosti.

Če že nimamo drugih točnih informacij, nedvomno vemo, da telo že trdo gara za to, da se očisti samo, zato vam resnično ni potrebno več trpeče izvajati čistilnih kur iz sadnih sokov ali zapravljati denarja za drage »detox« programe.

The post Osnove avtofagije appeared first on Stoplus.

Avtrofagija je celični reciklažni sistem vašega telesa. Omogoča celici, da razstavi svoje neuporabne dele in uporabne koščke ponovno uporabi za izdelavo novih, uporabnih delov celic. Celica lahko zavrže dele, ki jih ne potrebuje.

Avtrofagija je tudi sistem kontrole kakovosti za vaše celice. Preveč odpadnih komponent v celici zasede prostor in lahko upočasni ali prepreči pravilno delovanje celice. Avtrofagija predela nered v izbrane komponente celic, ki jih potrebujete, s čimer optimizira delovanje vaših celic.

Najlažji način za spodbujanje avtofagije je postenje, kar pomeni, da se za nekaj dni odpovemo uživanju hrane. Tukaj je nekaj namigov za pravilno izvajanje prekinitvenega posta, ki pomaga krepiti zdravje in pripomore k dolgoživosti.

NMN

NMN

Ne jej vsaj 16 ur na dan.

To sicer ne bo dovolj, če želite aktivirati proces avtofagije, vendar vam bo takšen post pomagal iz jeter izčrpati glikogenske zaloge, znižati glukozo v krvi in vas ohranjal v blagi ketozi večino dneva.

Ohranjaj nizko raven inzulina in krvnega sladkorja.

Ogljikovi hidrati in nekatere beljakovine bodo zvišale raven insulina, kar bo zavrlo proces avtofagije. V nekaterih primerih je po tovrstnih živilih potrebno poseči, npr. ko poskušate pridobiti na mišični masi, vendar ne želite dvigniti ravni insulina in aktivirati mehanizma mTOR, torej v primeru, ko še niste povzročili poškodb mišičnih celic. V primeru, da treninga ne opravite, ampak zgolj zvišate raven insulina, potem bo ta signal zgolj pospešil procese staranja in pridobivanja maščob, ne bo pa pripomogel k rasti mišic. Dobro je, da večino časa ohranjate stabilno raven krvnega sladkorja in insulina, tudi če se ne prehranjujete v skladu s ketogeno dieto, ker bo to spodbudilo vašo dolgoživost in pripomoglo k večji občutljivosti na insulin.

Ne jej preveč beljakovin in ogljikovih hidratov.

Previsoke ravni mTOR in IGF-1 pospešujeta staranje in spodbujata razrast rakavih celic. Kljub temu pa vam lahko mTOR pomaga pri tvorbi mišične mase. Zavedati se morate, da za organizem ni dobro, da se ves čas nahaja v anaboličnem stanju, saj to prispeva k zgodnejši smrti. Zato je pomembno, da izvajate prekinitveni post, tudi če ste zelo fizično aktivni in skušate povečati svojo mišično maso, saj bo tovrsten post povečal vašo učinkovitost in pozitivno vplival na zdravje.

Kljub temu izvajaj vaje za moč in uživaj beljakovine.

Preveč avtofagiije in premalo aktivacije mTOR signalnih poti vam lahko tudi škodi, saj boste izgubljali mišično maso, ki igra izjemno pomembno vlogo pri dolgoživosti. S starostjo smo bolj nagnjeni k izgubi mišične mase in drugim presnovnim težavam. Zato je pomembno, da izvajamo treninge za moč in uživamo beljakovine, da ne oslabimo. Poleg tega pa večja količina mišičnega tkiva deluje kot velika goba, ki vpija kalorije in glikogen – iz hrane boste lahko pridobili več energije ne da bi se morali bati presnovnih bolezni ali prezgodnje smrti. Sam si namerno prizadevam aktivirati mTOR po opravljenem treningu z moč zato, da pospešim rast mišic in njihovo okrevanje.

NMN

Strategija, ki poskrbi, da vnovčiš prednosti avtofagije in hkrati poskrbiš za povečanje mišične mase

• Postenje vsak dan, kolikor časa se da.
• Uživaj živila, ki pospešujejo proces avtofagije, kot so kava, zeleni čaj, kurkuma, gobe čaga, itd.
• Za dvig rastnih hormonov izvajanje treninga za moč takrat, ko so glikogenske rezerve izčrpane.
• Po vadbi zaužij nekaj anaboličnih aminokislin in beljakovin, kot so levcin, HMB in drugo.
• Po treningu jej zadostno, a minimalno potrebno količino beljakovin, da tvorba mTOR ni pretirano stimulirana.
• Po večerji, začni zniževati inzulin s pomočjo jabolčnega kisa in drugih dodatkov.
• Naslednji dan vzpodbi avtofagijo z aerobno vadbo, obiskom savne, skakanjem po trampolinu, itd.
• Tudi vadba lahko spodbudi proces avtofagije. Kot smo že omenili, vadba na tešče aktivira proces avtofagije veliko bolj kot vadba po obroku. Enaki učinki se pokažejo tudi pri izčrpanih glikogenskih rezervah in ko je organizem v ketozi. Kardio vadba na prazen želodec vas bo hitreje spravila v ketozo in povečala oksidacijo maščob.
• Nekajkrat na leto podaljšaj post na 3-5 dni. To je skoraj obvezno, če želite od avtofagije pridobiti kakšno pomembno korist. Najkrajši čas postenja tako znaša med 48 in 72 ur. Optimalni razpon posta je od 3 do 5 dni, v večini primerov pa se vam ni treba postiti dlje kot 7 dni, saj se potem stopnja metabolizma začne precej zniževati. Jaz se postim 3-5 dni približno 3-4 krat na leto.

Avtofagija se bori proti številnim virusom in patogenim organizmom, vendar v telesu obstajajo tudi drugi organizmi, ki uporabljajo avtofagijo, da se razmnožujejo, kar kaže na to, da je celotna zadeva precej zapletena in se je zato ne bi smelo jemati zlahka. Tudi za telo je proces avtofagije lahko naporen, posebno, če ga avtofagiji nenehno izpostavljamo, kar lahko slabo vpliva na dolgoživost.  Zato je avtofagijo potrebno uravnotežiti z anabolizmom, torej poskrbeti za rast mišic in tvorbo mTOR, posebno v primeru, če imate aktiven življenjski slog; starejši kot postajate, bolj je pomembno, da skrbite za ohranjanje mišične mase.

NMN

NMN

Limfni tok in avtofagija

Vse, kar stimulira limfni sistem, bo vplivalo tudi na avtofagijo, saj se s tem poveča mikrocirkulacija v telesu. Znojenje s pomočjo vadbe, joga v vroči sobi, savnanje, obisk infrardeče savne, terapij z rdečo svetlobo, skakanje po trampolinu, poskakovanje – vse, kar vam požene kri po žilah, vam pomaga tudi pri izločanju strupov iz telesa.

NMN

Dobro je, da se vsak dan izdatno spotite, bodisi s pomočjo vadbe, savne, joge ali z uživanjem začinjene hrane. Tako bodo vaše razstrupljevalne poti bolje delovale in vam omogočile, da hitreje vstopite v proces avtofagije. Živila, ki so dobra za limfni sistem, vključujejo kavo, čaje, kajenski poper, spirulino, aktivno oglje, križnice, zdravilne gobe in pikantne začimbe.

NMN

NMN

Živila, ki povečajo stopnjo avtofagije

Poglejmo še druge načine aktivacije avtofagije, ki ne zahtevajo postenja ali telesne vadbe. Tukaj je nekaj živil, ki spodbujajo avtofagijo in pomagajo pri čiščenju organizma.

• Sulforafan povzroči avtofagijo z aktivacijo ERK v nevronskih celicah Sulfofran vsebujejo križnice in temna listnata zelenjava, npr. ohrovt.
• Dokazano je, da izvleček fižola Azuki zmanjšuje oksidativni stres in spodbuja avtofagijo.
• Kvercetinske spojine sprožajo avtofagijo. Živila, ki vsebujejo veliko kvercetina, so čebula, granatna jabolka, rdeča čebula, brusnice. Česen vsebuje kvercetin in že sam po sebi spodbuja avtofagijo.
• Zdravilne gobe, kot sta reishi in čaga, povzročajo avtofagijo in tako pomagajo v borbi proti raku. Beta-glukan v teh živilih je povezan tudi z avtofagijo.
• Falkarindiol je spojina, ki jo najdemo v korenju in prispeva k pojavu avtofagije.
• Punicalagin je spojina, ki jo najdemo v granatnih jabolkih in spodbuja avtofagijo.
• Silibinin je naravni flavonoid, ki povečuje avtofagijo prek mitohondrijev in reaktivnih kisikovih spojin. Silibinin najdemo v pegastem badlju.
• 6-šogaol je spojina prisotna v ingverju, ki povzroča avtofagijo z zaviranjem poti AKT/mTOR pri človeškem nedrobnoceličnem pljučnem raku.
• Resveratrol zavira tumorske matične celice, ki povzročajo raka dojke in povzročajo avtofagijo. Resveratrol najdemo v temnem grozdju, jagodah, češnjah in rdečem vinu.
• Odvečni cink lahko prav tako stimulira proces avtofagije. Živila, bogata s cinkom, so ostrige, jetra, rdeče meso, jajca, losos, bučna semena.
• Tokotrienoli sprožijo apoptozo in avtofagijo v celicah trebušne slinavke pri podganah s pomočjo celične smrti.
• Kurkumin povzroči avtofagijo z aktiviranjem AMPK. Piperin, ki je sestavina črnega popra, sproža avtofagijo, poleg tega pa poveča biološko uporabnost kurkumina, zaradi česar je uporaben na kvadrat!
• Prehranski dodatki iz višnje izboljšujejo delovni spomin, zmanjšujejo vnetje hipokampusa in avtofagijo pri starih podganah.
• Omega-3 polinenasičene maščobne kisline sprožajo avtofagijo [lix]. DHA, ki ga najdemo v ribah, je kritičen tudi za delovanje celičnega metabolizma in mitohondrijev.
• Kava povzroči avtofagijo in koristi celičnemu metabolizmu.
• Epigalokatehin galat (EGCG), polifenol iz zelenega čaja, spodbuja jetrno avtofagijo.
• Ursolna kislina sproža avtofagijo in zavira vnetne odzive. Ursolno kislino vsebujejo jabolčni olupki, kožice grozdnih jagod in jagode.
• Kapsaicin, ki ga najdemo v kajenskem popru, sproža avtofagijo.
• Teobromin, ki ga najdemo v kakavu in temni čokoladi, ščiti mitohondrije in celice, saj preprečuje apoptozo in spodbuja avtofagijo.
• Dokazano je, da vitamin K2 v celicah z levkemijo sproži tako avtofagijo kot apoptozo.
• Apigenin, bioflavonoid, ki ga najdemo v zeleni, povzroči aktivacijo AMPK v človeških keratinocitih.
• Ekstrakt grškega sena lahko povzroči celično smrt s pomočjo avtofagije
• Ekstrakt bogat z brusničnim proantocianidinom povzroči apoptozo in avtofagijo pri človeških celicah z adenokarcinomom požiralnika SEG-1
• Učinkovine, ki posnemajo učinek omejevanja kalorij, kot so kamboška garcinija (hidroksicitrat), Berberin, Rapamicin, sprožajo proces avtofagije.
• Ekstrakt rdeče pese obogatene z betaninom (Beta vulgaris L.) izzove apoptozo in avtofagično celično smrt.
• Polifenoli uravnavajo avtofagijo. Polifenole in flavonoide najdemo v temnih jagodah, temni listnati zeleni zelenjavi in vseh vrstah zelišč in začimb.
• Ekstra deviško oljčno olje vsebuje polifenole, kot sta oleuropein in oleokantal, ki sprožata avtofagijo in spodbujata dolgoživost FOXO3. Nedavna raziskava iz leta 2017 je ugotovila, da so se podgane, ki so poleg običajne prehrane uživale več oljčnega olja, boljše odrezale pri preizkusih spomina in da so dosegle višjo stopnjo avtofagije kot tiste, ki so se prehranjevale samo s svojim običajnim zajtrkom.

NMN

Ohranite organizem v stanju avtofagije

Namen avtofagije je odstraniti star potratni material v telesu, ki povzroča kronična vnetja in bolezni. Isto načelo samo-hranjenja in razgradnje je mogoče uporabiti za vaše celotno življenje.

Ni pametno, da organizem ves čas ohranjate v kataboličnem stanju, ker morate uravnotežiti njegovo delovanje z anabolizmom in rastjo. Potrebno pa je poskrbeti, da svoje avtofagične poti ohranjate žive in zdrave s pomočjo tehnik, o katerih smo govorili tukaj. Če jih ne uporabljate, telo izgublja sposobnost samodejnega razstrupljanja; to je tudi eden izmed razlogov zakaj toliko ljudi trpi zaradi zaprtja, določenih avtoimunskih obolenj, okužb, toksičnosti, debelosti in zakaj so podvrženi hitremu staranju organizma.

Vzdrževanje razstrupljevalnih mehanizmov in mehanizmov za kurjenje maščob je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja in dolgoživosti. Večina bolezni se pojavi zaradi oslabljenih sposobnosti vašega telesa, ki ne zmore proizvajati zadostne količine energije potrebne za  vzdrževanje zdravja vašega organizma.

O avtofagiji ne vemo veliko, vendar je to, kar smo delili z vami, tisto, kar vemo do zdaj. Sčasoma bodo znanstveniki tudi temu procesu posvetili več raziskav, ki bodo z avtofagijo povezale vpliv cirkadianega ritma, toksinov iz okolja, gibanja, prehrane in spanja.

The post Kako spodbuditi proces avtofagije appeared first on Stoplus.

Regulatorji avtofagije

Avtofagija je metabolični proces, ki se ukvarja s pretvorbo celičnega drobirja in disfunkcionalnih organelov v energijo s pomočjo »samo-hranjenja«. Aktivira se s pomočjo določenih kataboličnih poti, kot so AMPK [i] in reaktivne kisikove vrste [ii] ter tudi s pomočjo drugih pomagal, kot sta kalcij [iii] in Nf-kb [iv] itd.

Če z avtofagijo še niste seznanjeni, si preberite ta članek, ki vam bo predstavil izčrpen pregled procesa avtofagije.

Čeprav imamo kar se tiče avtofagije še vedno veliko neodgovorjenih vprašanj, trenutne raziskave kažejo, da večina signalov, ki sprožijo proces avtofagije, potuje po poteh mTOR in AMPK [v]

• mTOR ali tarča rapamicina pri sesalcih je glavni regulator hranilnih snovi v telesu, ki vpliva na rast celic, sintezo beljakovin in anabolizem. Spodbuja aktivacijo inzulinskih receptorjev in ustvarjanje novega tkiva.
• AMPK ali z AMP aktivirana protein kinaza je senzor za gorivo, ki sodeluje pri uravnoteženju energijskega primankljaja v telesu z ohranjanjem energijske homeostaze in mobilizacijo rezervnega goriva v telesu.

mTOR zavira avtofagijo, ker spodbuja rast vašega telesa, medtem ko AMPK spodbuja proces avtofagije, saj je telo takrat v stanju energijskega deficita in tako porablja notranje zaloge energije [vi]. Kadar telo izpostavimo pomanjkanju hranilnih snovi, začne AMPK zavirati rast celic tako, da zavre pot regulatorja mTORC1 [vii] [viii], kar telo prisili v katabolizem njegovih najšibkejših komponent.

Kako dolgo je potrebno, da se proces avtofagije prične

Več ogljikovih hidratov ali beljakovin kot zaužijete, dlje se morate postiti, da se proces avtofagije prične. Tudi uživanje večjega števila kalorij, kot jih potrebuje vaše telo, odloži čas do začetka procesa, saj mora telo presežek najprej pokuriti.

Če je vaš cilj dolgoživost, je bolje, da še vedno prakticirate rahlo kalorično restrikcijo in ne uživate več kot toliko kalorij, kolikor jih potrebujete za vzdrževanje telesne teže. Tako bo vaše telo lažje prešlo na proces avtofagije, prav tako pa se vam ne bo treba tako dolgo postiti, da bi dosegli omenjene koristi avtofagije, saj ima lahko post, ki traja predolgo, negativne stranske učinke.

Spodaj smo našteli nekaj dejavnikov, ki lahko pomagajo, da se proces avtofagije hitreje sproži:

    • Post, torej neuživanje hrane, je najbolj zanesljiv in najučinkovitejši način aktiviranja avtofagije. Zmanjšal bo raven insulina, krvnega sladkorja, mTOR-ja in iz jeter izčrpal skladiščeno glukozo in aminokisline. Namesto tega bo zvišanje telesnih endogenih ketonskih teles spodbudilo avtofagijo s šaperoni [ix], ki podpira razgradnjo disfunkcionalnih organelov.

    • Omejitev uživanja kalorij brez postenja lahko pomaga hitreje sprožiti proces avtofagije med nočnim postenjem. Če telo ne dobiva dovolj esencialnih aminokislin, potem se proces hitreje sproži kadar ne jeste, t.j. med spanjem; kljub temu pa se v tem primeru proces avtofagije čez dan ne izvaja zaradi uživanja hrane. Omejeno uživanja beljakovin spodbuja proces avtofagije bolj kot omejeno uživanje ogljikovih hidratov ali maščob, hkrati pa lahko pripomore k večji izgubi mišične mase. Koristi kalorijske restrikcije lahko dosežemo veliko učinkoviteje s prekinitvenim postom. Z daljšim postom in kasnejšim uživanjem dovoljšnje količine beljakovin in drugih hranilnih snovi po zaključku posta boste pripomogli k višji stopnji avtofagije, hkrati pa preprečili nepotrebno izgubo mišične mase.

    • Telesna vadba in vaje za moč dvignejo raven AMPK in tako podpirajo proces avtofagije. Fizična vadba iz telesa črpa tako glikogen kot tudi aminokisline in s tem ustvarja večjo potrebo po avtofagiji.  Mehanski dražljaji aktivirajo tudi mTOR, za katerega vemo, da ustavlja proces avtofagije, vendar se mTOR aktivira predvsem v mišičnih celicah, ne v jetrih, kar pomaga ohranjati makroavtofagijo v možganih, jetrih, ledvicah in drugih tkivih, kar je točno to, kar si želimo.

mTOR je uporaben za izgradnjo mišičnih in živčnih celic, ne želimo pa, da gradi maščobne celice ali tumorje. Namesto tega želimo spodbuditi proces avtofagije v jetrih in možganih, ne v mišicah. Treningi za moč in post so odlična kombinacija za pridobivanje dobrobiti tako mTOR kot avtofagije, obenem pa omogočajo, da se izognemo negativnim stranskim učinkom, ki se pojavijo ob pretiravanju pri obeh.

Kako dolgo je potrebno, da se proces avtofagije prične

Želimo si, da bi ta članek razjasnil koliko časa je potrebnega, da se proces avtofagije prične, saj je to resnično zapletena tema.

Na to vprašanje ni mogoče podati enega samega odgovora, saj ne moremo reči, da boste potrebovali točno 3 dni, da vaše telo preide v ketozo ali da se v njem aktivira proces avtofagije.

Kako hitro lahko v telesu sprožite proces avtofagije je odvisno od vaše presnove, potreb po energiji, stanju prehranjenosti in splošnega zdravja. Nekdo, ki se z ogljikovimi hidrati prehranjuje malo ali zmerno in ima med postenjem v splošnem nižjo raven glukoze v krvi in inzulina, lahko pričakuje, da se bo pri njem proces avtofagije aktiviral hitreje kot pri nekom, ki na dan poje več sto gramov ogljikovih hidratov. Prav tako se čas do sprožitve podaljša pri ljudeh, ki se prehranjujejo z veliko beljakovinami.

Edino, v kar ste lahko prepričani je, da se morate vsaj nekaj časa postiti, da iz telesa izčrpate zaloge aminokislin in glukoze.

    • Pri običajni zahodni prehrani, ki npr. vsebuje 50% ogljikovih hidratov, 15% beljakovin in 45% maščob, bo trajalo vsaj 72 ur posta, da sprožite procese ketoze in avtofagije.

    • Pri dietah z malo ogljikovimi hidrati in zmernim uživanjem beljakovin, boste avtofagijo po vsej verjetnosti sprožili v 24 urah od začetka postenja, ker je v telesu manj hranilnih snovi, ki jih je potrebno izrabiti.

    • Če ste na dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo beljakovin, se boste po vsej verjetnosti morali postiti dlje kot 24 ur, vendar lahko med obroki pride do več avtofagičnih stanj.

    • Na dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in beljakovin se bo avtofagija po vsej verjetnosti sprožila v roku 20 ur po začetku posta ter med obroki, vendar tovrsten post ni tako učinkovit kot post, ki traja dalj časa, pri čemer v telo še vedno dovajate zadostno količino hranil.

    • Na dieti z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in nizko vsebnostjo beljakovin boste izkusili avtofagijo v 24 urah od začetka posta, vendar boste bolj nagnjeni k mišičnemu katabolizmu.

    • Pri zmerno beljakovinski dieti z veliko ogljikovimi hidrati se boste morali najbrž postiti 48–72 ur, da pridete do pomembnih ravni avtofagije, ker tovrstna prehrana daje veliko goriva, ki ga mora telo pokuriti.

Kar želite storiti je, da svojemu telesu zagotovite osnovne hranilne snovi, ki jih potrebuje, v obliki aminokislin, maščobnih kislin, vitaminov in mineralov, vendar se vzdržite prekomernega uživanja kalorij, saj bo to telesu otežilo samoregulacijo in vzdrževanje primernega metabolizma.

Ne glede na to, kateri dieti sledite, je prekinitveni post še vedno najboljši in najučinkovitejši način za spodbujanje aktivnosti AMPK, avtofagije in nižjega razmerja med inzulinom in glukagonom.

Kako dolgo se postiti, da spodbudimo proces avtofagije

Pravijo, da je potrebnega približno 48-72 ur posta, da se proces avtofagije sproži. Ta utemeljitev najbrž drži zaradi tega, ker se v tem časovnem okviru v telesu začne odvijati ketoza, kar pomeni, da telo začne proizvajati ketonska telesa.

Avtofagije pri ljudeh ni mogoče izmeriti, vendar pa jo je mogoče predvideti, če izmerimo razmerje med glukozo in ketoni ter razmerje inzulina in glukagona.

    • Nižje razmerje med inzulinom in glukagonom kaže na povišano raven katabolizma, ketogeneze, glukoneogeneze, oksidacije maščob in pomanjkanja hranil.

    • Višje razmerje med inzulinom in glukagonom kaže na povišano raven anabolizma, višji inzulin, povišan krvni sladkor in shranjevanje hranil.

    • Razmerje med glukozo in ketoni odraža ocenjeno razmerje med inzulinom in glukagonom, kjer nižja vrednost kaže na višjo stopnjo ketoze in več AMPK.

Kako dolgo bo trajalo, da se proces avtofagije začne pri vas, je odvisno od stanja prehranjenosti telesa in prisotnosti nekaterih hranil, predvsem aminokislin, glukoze in ketonov.

Če ne uživate preveč ogljikovih hidratov ali preveč beljakovin, potem lahko pričakujete, da se bo proces začel hitreje kot pri nekom, ki mora najprej porabiti presežek tovrstnih kalorij.

Kaj zaustavlja proces avtofagije

Bolj kot je vaše telo prikrajšano za nekatere hranilne snovi, npr. aminokisline, glukozo in kalorije, večji je razlog za sprožitev avtofagije. Telo si prav zares ne želi začeti reciklirati shranjene energije in telesnega tkiva, vendar bo to storilo, če bodo pogoji za to primerni.

Tako mTOR kot AMPK zaznavata prisotnost hranil v telesu, nato pa se vaše celice odločijo, ali bodo sprožile rast ali prešle v proces avtofagije. Sprožitev avtofagije določajo tudi rastni faktorji, kot so insulin, IGF-1 in mehanski mišični dražljaji.

Spodaj je naštetih nekaj dejavnikov, ki bodo privzeto zavirali tvorbo genov za avtofagijo in ustavljali proces avtofagije:

    • Insulin in IGF-1 signalizirata prisotnost anaboličnih hranil, ki spodbujajo skladiščenje in rast. Aktivirala bosta pot Akt/mTORC1/p70S6K, ki vodi do sinteze mišičnih beljakovin. Ta proces je nasproten procesu avtofagije.

    • Ogljikovi hidrati bodo ustavili proces avtofagije zaradi zvišanja inzulina in krvnega sladkorja. Če uživate ogljikove hidrate brez beljakovin, ste še vedno lahko v katabolnem procesu in imate neaktiven mTOR, vendar kljub temu zavirate avtofagijo zaradi uživanja hranilnih snovi.

    • Aminokisline in beljakovine bodo zmanjšale potrebo po aktivaciji procesa avtofagije, ker telo zazna, da ima kljub vsemu dovolj esencialnih hranil. Uživanje beljakovin lahko omejite na raven, s katero ne boste aktivirali sinteze mišičnih beljakovin; tako boste aktivirali katabolne procese, vendar boste proces avtofagije še vedno zavirali zaradi zaužitja beljakovin, ki aktivirajo mTOR, kar pomeni, da omejevanje vnosa beljakovin ni učinkovit način, s katerim bi lahko povečali raven avtofagije ali podaljšali življenjsko dobo.

    • Prekomerno uživanje kalorij, ki izvirajo iz katerega koli makrohranila, bo proces avtofagije zatrlo. Visoke količine beljakovin, ogljikovih hidratov, eksogenih ketonov ali maščob lahko ob zaviranju AMP dvignejo raven mTOR-ja in inzulina. Čeprav se raven krvnega sladkorja v tem primeru ne poveča tako zelo, kot bi se pri uživanju maščob, bo telo hranila vseeno skladiščilo, s čimer bo potreba po avtofagiji zmanjšana.

V splošnem si lahko predstavljate, da avtofagijo uravnava stanje hranilnih snovi v vaših celicah – od tega, kako prehranjene so in do kolikšnih količin aminokislin lahko dostopajo, do ravni sladkorja v krvi, časa, ko ste pojedli zadnji obrok in kakšne so vaše energijske zahteve v določenem trenutku.

The post Kdaj se proces avtofagije prične appeared first on Stoplus.