Kreatin monohidrat deluje tako, da poveča znotrajcelični pritisk, kar spodbudi celice k boljši hidraciji in aktivira poti za sintezo beljakovin. Ta proces je kritičen za vsakogar, ki želi ohraniti svojo mobilnost in moč. Poleg tega deluje kot močan mitohondrijski zaščitnik, saj zmanjšuje tvorbo prostih radikalov, ki so odgovorni za pospešeno staranje celic.

Nevroprotekcija: Kreatin kot gorivo za vaše možgane

Večina ljudi kreatin povezuje izključno z mišicami, vendar so možgani energetsko najbolj potratni organi. Za populacijo, ki se sooča z zahtevnimi karierami in družinskim življenjem, je “možganska megla” pogosta težava. Študije kažejo, da suplementacija s kreatinom znatno izboljša delovni spomin in hitrost procesiranja informacij.

V stresnih situacijah ali pri pomanjkanju spanca možgani hitro porabijo razpoložljive zaloge energije. Kreatin deluje kot rezervna baterija, ki omogoča nevronom, da ohranijo svojo funkcijo tudi pod pritiskom. To je razlog, zakaj ga v biohackingu uvrščamo med najvarnejše in najbolj učinkovite nootropike (snovi za izboljšanje kognicije).

Vpliv na kostno gostoto in preprečevanje osteoporoze

Za ženske v perimenopavzi in menopavzi ter moške po 50. letu je izguba kostne mase resna grožnja. Kreatin neposredno vpliva na celice, imenovane osteoblasti, ki so odgovorne za tvorbo kosti. Ob sočasni zmerni vadbi z upornostjo kreatin poveča mineralno gostoto kosti, kar je ključno za preprečevanje zlomov in ohranjanje pokončne drže v poznejših letih.

Razširjena pogosta vprašanja (FAQ)

Ali kreatin vpliva na spanje? Kreatin lahko dejansko izboljša vašo kognitivno funkcijo po neprespani noči. Nekatere raziskave kažejo, da zmanjšuje potrebo po spancu pri nekaterih posameznikih, saj so možganske energetske zaloge bolj polne, vendar ne deluje kot stimulant (kot kofein), zato ne povzroča nespečnosti.

Je varno jemati kreatin, če imam povišan krvni tlak? Da. Kreatin nima sistemskega vpliva na srčno-žilni sistem v smislu zviševanja tlaka. Pravzaprav lahko izboljšanje mišične mase posredno pomaga pri boljšem uravnavanju krvnega sladkorja in metabolizma, kar dolgoročno koristi srcu.

Ali moram kreatin jemati s sladkorjem za boljšo absorpcijo? Starejša šola svetuje jemanje s sladkimi pijačami zaradi insulinskega odziva, vendar sodobna veda pravi, da je absorpcija kreatin monohidrata skoraj 100-odstotna ne glede na to, s čim ga vzamete. Za zdravje po 40. letu svetujem jemanje z vodo ali nesladkanim čajem, da se izognete nepotrebnim kalorijam.

Ali kreatin povzroča krče ali dehidracijo? Nasprotno. Ker kreatin vleče vodo v celice, dejansko pomaga pri hidraciji tkiv. Mit o krčih je bil v številnih študijah ovržen; krči so običajno posledica neravnovesja elektrolitov (magnezij, kalij), ne kreatina.

Kakšna je razlika med poceni in dragim kreatinom? Pri kreatinu visoka cena ne pomeni boljše kakovosti. Edino merilo naj bo oznaka Creapure®. To zagotavlja, da je izdelek brez nečistoč, kot sta kreatinin ali diciandiamid, ki so lahko prisotni v cenejših različicah s kitajskega trga.

Ali lahko kreatin jemljem hkrati s kofeinom? Dolgo je veljalo, da kofein izniči učinek kreatina, vendar novejše analize kažejo, da to ni res. Lahko ju jemljete hkrati, vendar bodite pozorni na hidracijo, saj je kofein blag diuretik.

Priporočeni viri za nadaljnje raziskovanje

Kot medicinska urednica se zanašam izključno na recenzirane znanstvene objave. Za tiste, ki želite poglobiti svoje znanje, priporočam naslednje vire:

1. Forbes, S. C., et al. (2021). Creatine Supplementation and Aging Skeletal Muscle: Strategies for Maintaining Function. Journal of Clinical Medicine. (Študija o vplivu kreatina na sarkopenijo in mišično moč pri starejših odraslih).
2. Rawson, E. S., & Venezia, A. C. (2011). Use of creatine in the elderly and evidence for effects on cognitive function in young and old. Amino Acids. (Pregledni članek o nevroprotektivnih lastnostih kreatina).
3. Antonio, J., et al. (2021). Common questions and misconceptions about creatine supplementation: what does the scientific evidence really show? Journal of the International Society of Sports Nutrition. (Celovit pregled in razbitje mitov o ledvicah, laseh in zadrževanju vode).

The post Zakaj kreatin po 40. letu ni izbira, temveč nuja? appeared first on Stoplus.

Ko temperature padejo, je mamljivo skriti se pod odejo in se predajati čokoladi. Krajši dnevi in manj svetlobe lahko povzročijo sezonsko malodušje, zaradi česar smo bolj nagnjeni k hrepenenju po hrani. In kot vsi vemo, ena od težav s sladkarijami je, da več ko jih pojemo, bolj si jih želimo. Prekomerno uživanje sladkorja pa negativno vpliva na zdravje in zelo pospešuje staranje! Sladkor je pogosto skrit v vsakodnevni hrani, kot so žita in pripravljeni obroki, z namenom podaljšanja roka uporabnosti, kar pomeni, da lahko nevede zaužijemo dodane sladkorje. Če zaužijemo več sladkorja, kot ga potrebujemo, naša jetra presežek pretvorijo v maščobo, ki se shrani v telesu, kar povečuje tveganje za povečanje telesne teže in kronične bolezni, kot sta diabetes tipa dva in bolezni srca in ožilja.

Nutricisti priporočajo, da naj ne več kot pet odstotkov naših dnevnih kalorij izhaja iz sladkorja in kot hitro pravilo, višje ko je sladkor naveden na seznamu sestavin, več sladkorja vsebuje izdelek. Poleg očitnih virov sladkorja, kot sta med in javorjev sirup, bodite pozorni tudi na sestavine, kot so saharoza, dekstroza in maltoza na seznamih sestavin. Sladkor se naravno nahaja tudi v stvareh, kot so vlaknati ali nizko-sladkorni sveži sadeži (fruktoza) in mlečni izdelki (laktoza), vendar ti ne povzročajo enakih nihanj hrepenenja po sladkem kot sladkor v predpakirani hrani.

• Nizko-sladkorni sadeži, kot so jagode in borovnice, ohranjajo stabilne ravni glukoze v krvi, medtem ko jabolka in hruške vsebujejo dobro količino vlaknin, ki prav tako pomagajo uravnavati ravni.
• Mlečni izdelki, kot sta naravni jogurt in mleko, vsebujejo tudi odmerek zdravih vitaminov in mineralov ter ne povzročajo visokih in nizkih ravni glukoze v krvi.

Zakaj je sladkor tako zasvojljiv?

Popolnoma iskreno vam povem, da je odvajanje od sladkorja vredno truda. Vendar bi želela ostati popolnoma iskrena z vami. Torej, če sem iskrena, ne morem reči, da bo lahko – vsaj na začetku ne.

Odstranjevanje česarkoli iz vaše prehrane, česar redno uživate, ni enostavno, vendar je sladkor … še posebej težaven. Je zasvojljiv. Mislim, da se vsi strinjamo s tem. Nekaj, kar morda ne veste, pa je, da ni nujno zasvojljiv zaradi okusa, ampak zaradi občutka, ki ga daje. Sladkor dviguje dopamin v možganih, ampak kmalu potem tudi pade pod zdravo mejo. Ta občutek, na žalost, vodi do pomanjkanja sitosti za vas in vaše telo. Sladkor je tudi zelo zasvojljiv, ker dejansko vpliva na možgane na zelo podoben način kot zasvojljive droge, kot sta kokain in heroin.

Če mene vprašate, je to samo po sebi dovolj dober razlog, da se lotite 14-dnevnega odvajanja od sladkorja.

Koristni nasveti, ki jih imejte v rokavu

Preden gremo na jedilnik, bi vam podala nekaj nasvetov. Ker bo težko premagati zasvojenost s sladkorjem, je pomembno, da imate v rokavu nekaj alternativ.

Nasvet št. 1: Posezite po sadju.

Sladkor v sadju je naraven in odličen za zatiranje hrepenenja. Verjemite mi, imam veliko željo po sladkem. S tem v mislih sem definitivno ljubiteljica sladic. Zato namesto, da bi vsako noč škodovala svojemu telesu s predelanimi sladkorji, za sladico jem sadje (ali zdaj še večkrat sir!). Moje telo in um mi vedno zahvalita za to.

Nasvet št. 2: Telovadba.

Kadarkoli začutite simptome odtegnitve (da, ti se pojavijo tudi pri sladkorju), poskusite premikati svoje telo. Ne samo, da je to odličen način, da si odvrnete misli, ampak je tudi odličen način, da vaše telo začne razmišljati o drugih stvareh. Počutili se boste bolje, verjemite mi.

Nasvet št. 3: Pijte več vode.

Vem, vem, to slišite petnajstkrat na dan, ptički žvrgolijo. Ampak to slišite iz dobrih razlogov! Voda je tako koristna in potrebna za pravilno delovanje vašega telesa. Prav tako je potrebna za zatiranje hrepenenja. Vaš um in telo sta manj verjetno prepričana, da ste lačni, ko pijete vodo, in prav tako sta manj verjetno osredotočena na uživanje sladkorja, posebej.

Nasvet št. 4: Znebite se VSEH živil s predelanimi sladkorji v vašem domu.

Vse vrzite stran. Ne potrebujete tega, in tudi nihče drug v vašem domu ne. Če vaš otrok ali partner meni, da nujno potrebuje Domačica piškote, jih prosite, naj jih skrijejo pred vami. Če nimate dostopa do sladkarij, jih ne morete jesti, tudi če bi jih radi.

Nasvet št. 5: JEJTE!

Samo zato, ker izločate sladkor, ne pomeni, da morate izločiti hrano. Napolnite svoje telo z hranljivimi, celimi živili, ki vas bodo nasitili in zadovoljili. Odkrili boste, da živila brez predelanih, nenaravnih sladkorjev ne okusijo nič bolje kot dobra stvar: prava, cela živila, polna hranil, ki jih vaše telo potrebuje. Prav tako boste ugotovili, da če se boste držali polni zdrave hrane, boste manj verjetno želeli sladkarije.

Moj dodaten nasvet: Kavica, tudi brezkofeinska.

Sama sem ugotovila, da mi kava zelo pomaga pri želji po sladkorju. V shrambi in pisarni imam vedno zalogo brezkofeinske kave, ker si jo postrežem večkrat na dan. Tudi zeleni čaj pomaga! Samo na poln želodec, ker je veliko ljudem na prazen želodec po pravih čajih slabo. Jaz sem ena izmed njih.

Še en nasvet: Smetana!

Po kosilu, ko sem včasih sama doma in je stanovanje že pospravljeno, perilo zloženo, na treningu sem že bila … imam čas, da brskam po hladilniku. Takrat si stepem smetano in postrežem z malo kavice, ali pa posujem z nesladkanim kakavom. Včasih se to zgodi tudi trikrat na dan 🙂 Smetana ima visoko vsebnost maščob in vas bo tudi nasitila. Njami!

14-dnevno odvajanje od sladkorja

Spodaj smo pripravili tedenski jedilnik, ki vam bo pomagal premagati hrepenenje po sladkorju. Ponovite načrt za dva tedna in vsak dan izberite iz našega seznama zdravih prigrizkov. Ta 14-dnevna dieta je zasnovana tako, da zmanjša hrepenenje po sladkorju s tem, da vas nasiti z zdravo, okusno hrano. Nadomestili smo sladkarije z zdravimi maščobami in beljakovinami, ki bodo pomagale uravnavati raven glukoze v krvi, in dodali nekaj zelenjave ter zdravih ogljikovih hidratov za povečanje zdravstvenih koristi.

Po 14 dnevih brez sladkorja je verjetno, da se boste počutili lažje in zdravje, z manjšim hrepenenjem po sladkorju. Z izločanjem predelanih sladkorjev in povečanjem celih živil v vaši prehrani, bi lahko izgubili do približno 2 kilograma.

Dan 1

Zajtrk: Kruhki s kuhanim jajcem

Razpolovite 1 rezino popečenega kislega kruha. Napolnite ga z 1 narezanim kuhanim jajcem, 1 žlico na pari kuhane špinače in 2 narezanimi češnjevimi paradižniki.

Kosilo: Solata s piščancem

V skledi zmešajte 1 žlico nasekljanega manga, ščepec curryja v prahu, 2 žlici grškega jogurta in 1 žlico rozin. Na kocke narezane kuhane piščančje prsi marinirajte v mešanici. Razporedite nekaj solatnih listov v skledo z 4 češnjevimi paradižniki, 50 g trakov kumar in ½ narezane rumene paprike. Dodajte piščanca, dobro premešajte in postrezite.

Večerja: Azijski riž iz cvetače s lososom

V mešalniku zmeljite pol surove glave cvetačnih cvetov, dokler ne dobijo konsistence drobtin. Na olju popražite ½ rdeče čebule in 1 sesekljan strok česna. Dodajte cvetačo in pražite, dokler ne postane zlato rjave barve. Dodajte nekaj glavic brstičnega ohrovta, 2 žlici graha in začinite z 1 žlico sojine omake, sokom pol limete in pestjo sesekljanega koriandra. Postrezite z 1 pečenim filejem lososa.

Dan 2

Zajtrk – Parfait z malinami

V visok kozarec naložite 1 majhen lonček grškega jogurta, 2 žlici mešanih semen in na vrh dodajte 2 žlici malin ter ščepec cimeta.

Kosilo – Bučka z bolognez omako

Popražite 100 g puste mlete govedine z 1 čebulo, 1 sesekljanim strokom česna in pol kozarca paradižnikove omake. Dodajte pest špinače in postrezite z 1 veliko, na olju pečeno, bučko in zeleno solato.

Večerja – Vegetarijanska pastirska pita v koži sladkega krompirja

Spečemo en sladki krompir v pečici, dokler ni mehak. Medtem popražite 150 g leče z ½ rdeče čebule, 1 sesekljanim strokom česna in 1 žlico paradižnikovega pireja. Sladki krompir prerezite na pol, iz kož odstranite meso sladkega krompirja in ga pretlačite z 1 žličko mleka. Napolnite kože z mešanico leče in na vrh dodajte pire sladkega krompirja. Okrasite z rožmarinom in dajte nazaj v pečico in pečite, dokler ni zlato rjave barve. Postrezite z veliko solato.

Dan 3

Zajtrk – Smuti z jagodami in avokadom

Zmiksajte pol majhnega avokada, 2 dl mandljevega mleka, 1 zamrznjeno banano, 1 čajno žličko lanenih semen in 3 jagode, dokler ni gladko.

Kosilo – Boula s fižolom

Zmeljite pol glave cvetačnih cvetov v mešalniku, dokler ne dobijo konsistence drobtin. Cvetačo popražite z ½ rdeče čebule, 1 sesekljanim strokom česna in dodajte 150 g mešanega fižola iz konzerve. Vmešajte ½ čajne žličke paprike in ščepec kumine (za lažjo prebavo). Postrezite v skledi z 1 žlico avokadovega namaza (guacamole) in 1 žlico kisle smetane.

Večerja – Kedgeree s trsko

Na olju na hitro popečemo file trske, medtem narežemo in prepražimo mlado čebulo in strok česna. Dodamo sok 1 limete in ½ čajne žličke curryja v prahu. Trsko natrgamo na koščke in jo dodamo mešanici curryja v prahu in na koncu dodamo 40 g kuhane rjavega riža. Vmešamo 100 g špinačnih listov in 2 žlici graha. Okrasimo z 1 čajno žličko sesekljanega koriandra.

Dan 4

Zajtrk – Avokado s pečenim jajcem

Prerežite in izkoščičite en majhen avokado. V vsako polovico avokada ubijte jajce. Začinite s črnim poprom in ščepcem paprike. Pecite v pečici pri 180°C približno 10 minut ali dokler jajce ni popolnoma pečeno. Začinite z 1 čajno žličko drobnjaka in postrezite.

Kosilo – Piščančji zvitek z mladimi listi solate

Natrgajte 1 file kihanih piščančjih prsi in jih dajte v skledo z 1 žlico kisle smetane in 20g naribane kumare ter zmešajte. Mešanico položite v dva lista mlade solate in na vrh dodajte 4 prepolovljene češnjeve paradižnike.

Večerja – Pečen piščanec z zelenjavo

Spečite dvi piščanči krački. Postrezite s 150 g na pari kuhanega ohrovta, 1 majhno rdečo papriko (narezano in pečeno) in dvemi žlicami graha.

Dan 5

Zajtrk – Tofu umešanček s kurkumo

100 g tofuja nadrobite in dodajte v ponev s ščepcem kurkume. Kuhajte, dokler tofu ne postane rahlo rjav. Postrezite s 4 pečenimi češnjevimi paradižniki in 150 g na pari kuhane špinače.

Kosilo – Lečina juha s kruhom in solato

Lečo namočite, jo precedite in skuhate. Popražite eno čebulo, dodajte lečo in pol žličke kumine, ter vse skupaj zmiksajte s paličnim mešalnikom. Postrezite s popečenim kislim kruhom in veliko zeleno solato.

Večerja – Pečena buča z zelenjavo

V pečico postavite četrtino cele buče, kateri prej odstranite semena in začinite s ščepcem paprike in 1 čajno žličko kokosovega olja. Pecite, dokler ni mehka. Medtem v mešalniku zmeljite 30 g mešanih oreščkov in semen, dokler ne dobijo konsistenco grobo mletih drobtin in jih popecite na ponvi, dokler ne postanejo zlate. To mešanico posujte po buči. Na pari skuhajte 50 g ohrovta, 30 g graha in 50 g brokolija. Postrezite zelenjavo ob buči.

Dan 6

Zajtrk – Breskvina kaša

Skuhajte 50 g ovsenih kosmičev z 150 ml mandljevega mleka. Narežite 1 breskev, položite na kosmiče in okrasite s ščepcem cimeta in 1 žlico mešanih semen.

Kosilo – Piščančja zelenjavna mešanica

Na ponvi prepražite 1 piščančji file s 50 g graha, 100 g špinače, 1 korenčkom narezanim na trakove, 1 čajno žličko ingverja, pestjo koriandra, 1 sesekljanim strokom česna in 1 žlico sojine omake. Postrezite s kvinojo (80 g, kuhano).

Večerja – Piščančji burger s papriko in ananasom

100 g piščančjega mletega mesa marinirajte s ¼ čajno žličko paprike in ¼ čajno žličko cimeta. Oblikujte v polpetek in specite. Medtem narežite burger kruh, ga malo popecite in na eno stran vrh namažite 1 žlico kisle smetane. Dodajte pečeno polpetek. Na vrh položite 1 rezino popečenega ananasa, pest rukole in rezino paradižnika. Postrezite z veliko zeleno solato.

Dan 7

Zajtrk – Krema iz borovnic in banane

Zmešajte 1 zamrznjeno banano s 3 žlicami borovnic, 1 žlico lanenih semen in 2 suhimi slivami. Na vrh dodajte 1 žlico mešanih semen.

Kosilo – Superhranilna solata

Zmešajte solatne liste s semeni ½ granatnega jabolka, 20 g kocke feta sira, 1 žlico sesekljanega koriandra, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 20 g kumare narezane na kocke in 50 g kuhane kvinoje.

Večerja – Puste jagnječje kroglice na solati

V skledo dajte 100 g pustega jagnječjega mletega mesa. Marinirajte z ½ čajno žličko kumine, ½ čajno žličko paprike, ščepcem cimeta, 1 čajno žličko suhe (ali sveže) mete in 1 čajno žličko tahinija. Marinirano meso oblikujte v kroglice in jih pecite na ponvi, dokler niso kuhane. Na krožnik razporedite liste solate in nanje položite kroglice. Okrasite z 20 g narezane kumare, črnimi olivami in pečenimi češnjevimi paradižniki.

Prigrizki

Kadar vas zapopade želja po sladkem, si lahko pripravite spodnje prigrizke. Vsak dan izberite dva od naslednjih prigrizkov. Enega zaužijte sredi dopoldneva in enega sredi popoldneva.

• 1 jabolko in 1 žlica pekan oreščkov
• 2 ovsena krekerja in 1 žlica kisle smetane
• 2 polnozrnata krekerja s 1 rezino dimljenega lososa in 4 rezinami kumare
• Pol avokada 1 korenček narezan na trakove z 1 žlico humusa
• 1 hruška in 1 žlica indijskih oreščkov
• 1 rezina polnozrnatega kruha z maslom iz oreščkov
• 1 beljakovinska ploščica
• 50 g kokic in 1 žlica brazilskih oreščkov
• 50 g borovnic in 1 žlica mešanih semen
• 1 lonček naravnega jogurta s tremi jagodami

Prednosti?

Kot sem že omenila zgoraj, obstaja ogromno prednosti odvajanja od sladkorja. Nekatere od teh prednosti vključujejo:

• Bolj čista koža
• Izboljšano razpoloženje
• Boljši spanec
• Izguba teže
• Več energije
• Pospešen metabolizem
• Izboljšana prebava
• Občutek sitosti
• Manj hrepenenja po sladkorju

Seznam je resnično dolg, kar je še dodaten razlog, da poskusite 14-dnevno odvajanje od sladkorja!

Kako se držati načrta

Način prehranjevanja mora postati življenjski slog. Razmišljajte kot športnik. Vedno morate biti pozorni na to, kaj jeste, v kakšnem razpoloženju ste med jedjo in ali ste resnično lačni. Če se držite načrta petih obrokov na dan (tri veliki in dva prigrizka) in jeste vsake tri ure, se nikoli ne bi smeli počutiti prikrajšani.

Pomnite, da je hrana namenjena prehranjevanju vašega telesa, ne škodovanju. V naši kulturi praznujemo vse s hrano. Hrana ne bi smela biti videna kot nagrada. Tako tudi športniki ne gledajo na hrano. Za njih je to preprosto gorivo za naša telesa. Ko se naučite gledati nanjo kot na vir energije namesto kot na nagrado ali način praznovanja, bo zdravo prehranjevanje postalo navada.

Potreben je čas, da se privadite novim navadam, vendar je to mogoče. Kako? Postanite oseba, ki na vsako druženje prinese zdravo jed. Pridružite se spletni podporni skupini z drugimi, ki izvajajo odvajanje od sladkorja. Navdušite svojo družino in prijatelje, da jedo enake stvari kot vi. V številkah je moč. Opominjajte se, kako dobro se počutite in kako se vaše zdravje izboljšuje. Če si to dovolite, vam lahko odvajanje od sladkorja pomaga narediti trajno spremembo in boste živeli daljše, zdravje polno življenje.

The post Jedilnik za učinkovitih 14 dni brez sladkorja appeared first on Stoplus.

Gobe, imenovane tudi “eliksir življenja” in “hrana bogov”, so resnično bogate s številnimi hranili, ki krepijo zdravje. So najbogatejši naravni vir vitamina D za vegetarijance. So nizkokalorične in praktično brez holesterola ali maščob. Bogate so z beljakovinami, vlakninami, vitamini (kot so riboflavin [vitamin B2], niacin, folat in sledovi vitaminov B1, B12, C, D in E), kalijem, fosforjem in selenom. Vsebnost beljakovin v gobah je višja kot v večini zelenjave. Ne samo po količini, beljakovine v gobah so tudi kakovostne, saj zagotavljajo večino esencialnih aminokislin, potrebnih v prehrani. Gobe so polne antioksidantov, vključno s fenolnimi spojinami, ki vas ščitijo pred alergijami, boleznimi srca, okužbami, vnetnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom in rakom. Ker so gobe bogate z vlakninami in nizkokalorične, so odlične za uravnavanje telesne teže.

Gobe se tržijo kot prehranska dopolnila ali zdravilne gobe s trditvami, da lahko spodbujajo zdravje možganov in srca ter preprečujejo rak. Vendar pa za te trditve ni dovolj kliničnih preskušanj, ki bi jih podprle. Čeprav so dobre za zdravje, ne smete nadomeščati gob z zdravili, ki so vam predpisana. Nekatere izmed gob, ki veljajo za najboljše za človeško zdravje.

Vrste medicinskih gob

Chaga goba (znanstveno ime: Inonotus obliquus): Poleg svojega imena “kralj zdravilnih gob” je znana tudi po svoji visoki vsebnosti antioksidantov. Tradicionalno se uporablja v ljudskem zdravilstvu zaradi svojih protivnetnih lastnosti. Študije kažejo, da lahko pomaga pri zmanjševanju tveganja za nekatere vrste raka. Uporablja se tudi za zmanjšanje krvnega sladkorja in holesterola. Velja za eno izmed najmočnejših naravnih sredstev za krepitev imunskega sistema.

Goba levja griva (znanstveno ime: Hericium erinaceus): Ta goba je znana po svoji sposobnosti spodbujanja rasti nevronov. Uporablja se za izboljšanje spomina in kognitivnih funkcij. Raziskave kažejo, da lahko zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti. Prav tako je znana po svojih protivnetnih in antioksidativnih lastnostih. Levja griva se pogosto uporablja v tradicionalni kitajski medicini.

Cordyceps goba (znanstveno ime: Cordyceps sinensis): Ta goba je cenjena zaradi svojih lastnosti, ki povečujejo vzdržljivost in energijo. Uporablja se za izboljšanje dihalne funkcije in kisikove zmogljivosti telesa. Raziskave kažejo, da lahko pomaga pri zdravljenju astme in bronhitisa. Cordyceps se pogosto uporablja v tradicionalni tibetanski medicini. Prav tako je znana po svojih lastnostih, ki pomagajo pri spolni funkciji in libidu.

Reishi goba (znanstveno ime: Ganoderma lucidum): Ta goba je znana po svojih adaptogenih lastnostih, ki pomagajo telesu pri obvladovanju stresa. Uporablja se za izboljšanje kakovosti spanca in zmanjšanje utrujenosti. Raziskave kažejo, da lahko pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in holesterola. Reishi goba ima protitumorske lastnosti. Prav tako je znana po svojih antioksidativnih lastnostih.

Goba puranji rep (znanstveno ime: Trametes versicolor in Coriolus versicolor): Ta goba vsebuje polisaharid-K, ki je močan imunomodulator. Uporablja se v komplementarni terapiji pri zdravljenju raka. Raziskave kažejo, da lahko pomaga pri okrevanju po kemoterapiji. Puranji rep je prav tako znan po svojih protivnetnih lastnostih. Ima bogato zgodovino uporabe v tradicionalni kitajski medicini.

Šitake goba (znanstveno ime: Lentinula edodes): Imenuje se tudi “dišeča goba.” Šitake gobe vsebujejo lentinan, ki krepi imunski sistem in ima protitumorske lastnosti. Uporabljajo se za zmanjšanje krvnega tlaka in holesterola. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo pri zmanjševanju tveganja za bolezni srca. Šitake gobe so znane po svojih protivnetnih in antioksidativnih lastnostih. Prav tako so priljubljene v kulinariki zaradi svojega edinstvenega okusa.

Maitake goba (znanstveno ime: Grifola frondosa): Imenuje se tudi “plesoča goba.” Maitake goba je znana po svojih lastnostih, ki uravnavajo krvni sladkor. Ima protitumorske in imunomodulatorne lastnosti. Raziskave kažejo, da lahko pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Maitake je cenjena v tradicionalni japons

Tudi navadni šampinjoni, ki jih pogosto najdemo v trgovinah, so izjemno bogati z vitamini in predstavljajo odličen dodatek k naši prehrani zaradi svojih številnih zdravstvenih koristi. Šampinjoni vsebujejo visoke količine selena, vitamina D in vitamina B6. Selen lahko pomaga preprečevati poškodbe celic v našem telesu, vitamin D je pomemben za rast celic, vitamin B6 pa pomaga našemu telesu pri tvorbi rdečih krvnih celic. Vsi ti hranili v gobah pomagajo ohranjati zdrav imunski sistem. Vključitev šampinjonov v našo dnevno prehrano lahko tako prispeva k boljšemu zdravju in dobremu počutju.

Lahko rečemo, da so gobe, od medicinskih vrst kot so Chaga, Levja griva in Reishi do vsakdanjih šampinjonov, prava zakladnica zdravja. Z bogatim spektrom hranil, od selena do vitaminov D in B6, gobe ne samo krepijo naš imunski sistem, ampak tudi prispevajo k celostnemu zdravju in dobremu počutju. Z njihovo vključitvijo v našo prehrano lahko izkoristimo njihove številne zdravilne lastnosti, hkrati pa obogatimo svoje obroke z okusnimi in hranljivimi sestavinami. Gobe so resnično dar narave, ki ponuja neskončne možnosti za izboljšanje našega zdravja in kakovosti življenja.

Viri:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10384337/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7826851/

The post Medicinske gobe: 7 vrst in njihove koristi appeared first on Stoplus.

Če berete to, verjetno želite doseči velik cilj, povezan z vašim uživanjem alkohola. Bravo! “Suhi januar” je v zadnjem desetletju pridobil ogromno priljubljenost in to z dobrim razlogom. Ta izziv prinaša številne duševne in telesne zdravstvene koristi. Prinaša tudi podporo in medsebojno sodelovanje, saj se milijoni ljudi z vseh koncev sveta zavežejo, da bodo 31 dni brez alkohola.

Toda kot vsak novoletni cilj ima tudi “Suhi januar” potencial za zaplete in pomanjkanje motivacije. Vendar pa lahko s pravo pripravo premagamo te težave in zagotovimo svoj uspeh. Poglobimo se v glavne prednosti izziva “Suhi januar”, ki nam lahko služijo kot motivacija v težkih časih.

Kaj je “Suhi januar”?

Začetki tega alkoholno prostega meseca segajo v leto 2013, ko ga je predstavila britanska neprofitna organizacija Alcohol Change UK. Cilj organizacije je bil začeti leto z vzpodbudo ljudem, da razmislijo o svojih pitnih navadah in se “resetirajo” po prazničnih presežkih.

Čeprav je bilo na začetku nekaj težav, je “Suhi januar” sčasoma pridobil na priljubljenosti. Zlasti z naraščanjem družbenih omrežij, kot je Instagram, je javnost hitro postala seznanjena s tem globalnim gibanjem za ponovno razmislek o pivskih navadah.

To, kar se je začelo kot britansko osredotočeno gibanje, je odmevalo pri ljudeh po vsem svetu. Do leta 2023 so se milijoni ljudi po vsem svetu udeležili Suhega januarja, bodisi kot novinci ali izkušeni udeleženci. Ogromen uspeh tega izziva je privedel do podobnih pobud skozi vse leto, najbolj priljubljena je “Trezen oktober.”

Ali “Suhi januar” res deluje?

Zveni lepo v teoriji, toda cel mesec brez alkohola?! Ali res deluje? Dejansko deluje in statistika to podpira. Leta 2018 je Alcohol Change UK izvedla anketo med ljudmi, ki so zaključili izziv Suhi januar. Rezultati so pokazali, da je kar 88% udeležencev prihranilo denar, 71% je bolje spalo, 58% je izgubilo težo. Poleg tega se je 80% počutilo bolj nadzorovano nad svojimi pitnimi navadami in 70% je poročalo o izboljšanju splošnega zdravja. Na kratko: “Suhi januar” deluje!

Kako izpeljati izziv “Suhi januar”

Kako se lotiti izziva? Kakšna so pravila “Suhega januarja”? Dobra novica je, da ni strogih smernic za sodelovanje, razen ostati brez alkohola 31 dni. Ali se to izvede bolj sproščeno v skupini prijateljev ali sami, je povsem odvisno od vas.

• Samostojno: Prva možnost je, da alkoholni post izvedete sami. Čeprav se to zdi dovolj preprosto, je lahko dejansko najtežje, saj mu manjka struktura in odgovornost, ki jo mnogi potrebujejo za uspeh. Če se počutite udobno in samozavestno, da lahko izziv opravite sami, ga zagotovo sprejmite. Vendar ne podcenjujte pomembnosti skupnosti in strukturiranega vodstva.
• V skupini: Obstaja tudi možnost, da sodelujete s skupino prijateljev, znancev ali sodelavcev. Morda razmislite o začetku skupinskega sporočila, da se vsi lahko javljajo in spodbujajo drug drugega. Ta metoda prinaša odgovornost, saj boste manj skušani piti, ko imate druge, ki jih morate obveščati.

Lahko si najdete inspiracijo tudi v vplivnežih in zvednikih, ki ni pijejo alkohola, določeni se ga v življenju sploh niso dotaknili. Med ameriškimi zvezdniki, ki so se odločili za življenje brez alkohola, so Bradley Cooper, Jennifer Lopez, Tyler, The Creator, Blake Lively, Robert Downey Jr., Kim Kardashian, Zac Efron, Natalie Portman, Brad Pitt in Elton John. Vsak izmed njih je iz različnih razlogov, kot so osebno zdravje, pretekle izkušnje z odvisnostjo ali izbira za zdrav življenjski slog, izbral to pot.

Kakšne so koristi alkoholnega posta?

Mesec brez alkohola ni le vzdrževanje od našega običajnega večernega napitka ali piva po delu. Do konca 31 dni bomo verjetno doživeli več telesnih in duševnih zdravstvenih koristi. Dejansko je poročilo iz leta 2015 iz Royal Free Hospital v Londonu ugotovilo, da so udeleženci “Suhega januarja” doživeli znatno zmanjšanje maščobe v jetrih, teže, ravni holesterola in ravni krvnega sladkorja.

Koristi za kožo

Kot največji organ telesa je koža tudi prva, ki razkrije, kaj se dogaja znotraj. Poglejmo globlje, kako lahko suhost prinese tisti iskani sijaj kože:

• Boljša hidracija kože: Alkohol je diuretik, kar pomeni, da spodbuja telo k izgubi vode, kar vodi do dehidracije. Dehidrirana koža se lahko zdi luskasta, napeta in bolj nagnjena k finim linijam. Z izogibanjem alkoholu lahko ohranimo naravno ravnovesje vlage naše kože, kar ji daje poln, hidriran videz.
• Manj izbruhov: Alkohol lahko povzroči hormonsko neravnovesje, kar lahko privede do izbruhov. Za mnoge lahko pitje sproži rozaceo ali poslabša druge obstoječe pogoje zaradi svojih vnetnih učinkov. Z odmorom omogočamo naši koži, da ohrani svoje naravno ravnovesje, zmanjšujemo možnosti za mozolje in rdečico.
• Povečan vnos vitaminov: Alkohol lahko ovira absorpcijo vitalnih vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina A, ki igra ključno vlogo pri obnavljanju in preoblikovanju celic. Ta vitamin pomaga, da vaša koža ostane gladka in pomlajena. Brez alkohola lahko naše telo učinkoviteje absorbira ta bistveni hranil, kar vodi do svetlejše in zdravjše kože.
• Zmanjšano otekanje obraza: Alkohol lahko povzroči otekanje obraza in poveča nagnjenost k razpokanju krvnih žil. Mesec brez alkohola lahko zmanjša ta učinek, zaradi česar je obraz videti bolj konturen in svež.
• Boljša proizvodnja kolagena: Alkohol moti proizvodnjo kolagena, in mesec brez alkohola lahko privede do vidnega zmanjšanja finih linij in gub.

Izguba telesne teže

Izguba teže je pogosta novoletna zaobljuba. Ko se posvečamo zdravjemu načinu življenja, mnogi od nas iščejo načine za zmanjšanje odvečnih kilogramov in pridobivanje bolj fit postave. “Suhi januar” lahko pomaga!

To ni čarobna rešitev za izgubo teže, toda mesec brez alkohola lahko nedvomno postavi temelje za zdravje boljše navade in izbire. Ko tedni minevajo, ne bodite presenečeni, če se sprememba odraža tudi na tehtnici!

Alkohol je poln praznih kalorij, ki nudijo malo ali nič hranilne vrednosti. Kozarec vina lahko vsebuje od 120 do 130 kalorij, medtem ko nas lahko pinta piva stane okoli 150-200 kalorij. Koktajli? Ti lahko dosežejo več kot 500 kalorij, odvisno od mešalcev in dodatkov. V mesecu dni se te številke znatno seštejejo. Samo z zavrnitvijo večernega kozarca vina za mesec dni lahko prihranite do 2000 kalorij, in za tiste med nami, ki pijejo več, so lahko rezultati še bolj dramatični.

• Manj nezdravih prigrizkov: Bodimo iskreni – po nekaj pijačah se pica ali mastni burger nenadoma zdita veliko bolj privlačna. Alkohol zniža naše zavore in sposobnosti odločanja, zaradi česar smo bolj nagnjeni k podleganju nezdravim hrepenenjem. Trezen mesec nam daje boljšo možnost, da dosledno izbiramo hranljivo hrano.
• Učinkovtejši metabolizem: Alkohol lahko moti sposobnost našega telesa, da kurijo maščobe. Ko pijemo, telo daje prednost presnovi alkohola pred drugimi viri energije, kar vodi do težav v naših procesih kurjenja energije. To je pogosto vzrok za običajen “pivski trebuh” ali “vinski trebuh.” Brez alkohola lahko naš metabolizem deluje bolj učinkovito, cilja na našo shranjeno maščobo za energijo.
• Zmanjšano zadrževanje vode: Alkohol lahko povzroči, da zadržujemo vodo, kar pogosto vodi do napihnjenosti. Ko izločimo alkohol, se naše telo naravno uravnava vsebnost vode, zmanjšuje napihnjenost. Nič več tesnih prstanov in čevljev!
• Zavestno prehranjevanje: Brez alkohola, ki bi zameglil našo presojo, smo bolj verjetno v stiku z dejanskimi signali lakote in sitosti našega telesa. Ta zavest lahko vodi do boljšega nadzora porcij, globljega cenjenja kakovosti hrane in bolj zavestnega pristopa k obrokom.

Kakovost spanja

Raziskave so pokazale, da čeprav alkohol lahko pomaga pri zaspanju, negativno vpliva na kakovost našega spanca. Ko našemu telesu zagotovimo ugodno okolje za počitek, postane spanec resnično obnovitvena izkušnja. “Suhi januar” lahko na različne načine izboljša kakovost spanja.

• Obnavljanje REM spanja: Spanje z hitrim gibanjem oči (REM) je ključna faza spanja; takrat sanjamo in naši možgani obdelujejo in shranjujejo spomine. Alkohol pa lahko zavleče začetek REM spanja in zmanjša količino, ki ga dobimo. Brez alkohola vašim možganom omogočate boljšo možnost za to bistveno obnovitveno fazo, kar pogosto pomeni, da se zbudite bolj osveženi in bistrih misli.
• Manj nočnih prebujanj: Alkohol lahko privede do fragmentiranega spanja, zaradi česar se večkrat zbudimo. Če ga izločimo, lahko to privede do manj prekinitev in bolj trdnega, neprekinjenega spanca.
• Lažje dihanje: Alkohol lahko sprosti mišice grla in ovira grlo, kar poslabša smrčanje ali spančno apnejo. Brez njega mi (in potencialno naši partnerji) doživljamo tišje, bolj mirne noči.
• Uravnotežena telesna temperatura: Alkohol lahko moti termostat našega telesa. Sprva nas lahko ogreje, vendar lahko sčasoma povzroči padec jedrne telesne temperature. To nihanje lahko moti sposobnost telesa, da vzdržuje udobno spalno okolje. Z izogibanjem pijačam pomagamo našemu telesu vzdrževati stabilno temperaturo, kar je bolj ugodno za dober spanec.
• Ni več omotičnosti drugi dan: Vsi smo doživeli grozljivo “maček meglo” po noči pretiravanja. Ta omotičnost, glavobol in letargija lahko uničijo cel dan. Ko se kakovost spanja izboljšuje, so naša jutra verjetno bolj svetla, jasna in produktivna.

Izboljšane telesne funkcije

Zdravje jeter: Prekomerno pitje, še posebej čez čas, je povezano z maščobno boleznijo jeter, stanjem, pri katerem se prekomerna maščoba nabira v jetrih. Maščobna bolezen jeter je pogosto predhodnica resnejših jetrnih stanj, vključno s cirozo in odpovedjo jeter. Odpoved alkoholu za mesec dni omogoča jetrom počitek, kar vodi do zmanjšanja maščobe v jetrih, obnove jetrnih celic in bolj učinkovitega delovanja.

Močnejše srce: Visoka poraba alkohola lahko prav tako poveča raven holesterola, zlasti škodljivega LDL holesterola, kar poveča tveganje za kardiovaskularne bolezni. Z odpravo alkohola za mesec dni pogosto opazimo opazno zmanjšanje ravni holesterola. Če to vzdržujemo čez čas, to spodbuja boljše zdravje srca in ožilja, zmanjšuje naše tveganje za možgansko kap in srčne napade. Poleg tega je znano, da alkohol povečuje krvni tlak, zato prenehanje pitja za mesec dni omogoča njegovo stabilizacijo, kar prav tako spodbuja zdravje srca.

Stabilnejši krvni sladkor: Alkohol ovira uravnavanje krvnega sladkorja v našem telesu. Ko pijemo alkohol, je naš krvni sladkor bolj nagnjen k dramatičnim nihanjem, kar je še posebej zaskrbljujoče za tiste, ki živijo s sladkorno boleznijo. Abstinenca za mesec dni izboljša funkcijo inzulina in spodbuja stabilne ravni krvnega sladkorja. Ko vzdržujemo zdrave navade pitja, zmanjšamo naše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in njene povezane zaplete.

Izboljšana hidracija in delovanje ledvic: Alkohol je diuretik, ki povzroča povečano izločanje urina, kar lahko privede do dehidracije. Sčasoma to postavlja večje breme na naše ledvice, ki trdo delajo pri filtriranju telesnih tekočin in vzdrževanju ravnovesja. Poleg tega hidracija igra ključno vlogo na drugih področjih dobrega počutja, od zdravja kože do delovanja vitalnih organov. Odpoved alkoholu za mesec dni omogoča našemu telesu, da vzdržuje boljše ravni hidracije, podpira delovanje ledvic in splošno zdravje.

Močan imunski sistem: Redno uživanje alkohola ovira odzivnost našega imunskega sistema, zaradi česar je naše telo bolj nagnjeno k okužbam. To ne pomeni le pogostejših prehladov, ampak lahko celo privede do respiratornih okužb, okužb sečil in poslabšanih simptomov za tiste z avtoimunskimi boleznimi. Odpoved alkoholu za mesec dni okrepi obrambne mehanizme našega telesa, zagotavljajoč, da smo v boljšem stanju za boj proti boleznim.

Izboljšanje mentalnega zdravja

Čeprav je alkohol v medijih pogosto prikazan kot način za “sprostitev in umirjanje”, v resnici na dolgi rok poslabša naše duševno zdravje. To lahko sproži ali poslabša stanja, kot so tesnoba in depresija. Z opustitvijo alkohola tudi samo za mesec dni bomo verjetno doživeli veliko pozitivnih sprememb v našem duševnem počutju. Poglejmo si kratko znanstveno ozadje teh izboljšav.

• Ravnovesje nevrotransmiterjev: Nevrotransmiterji, kot sta serotonin in dopamin, so kemični posredniki naših možganov. Igrajo ključno vlogo pri duševnem počutju, in njihove ravni, ki so previsoke ali prenizke, se lahko kažejo kot težave z uravnavanjem čustev in razpoloženjskimi nihanji. Alkohol moti ravnovesje nevrotransmiterjev, kar lahko privede do žalosti, obupa ali tesnobe. Abstinenca omogoča našim možganom, da se ponovno kalibrirajo in obnovijo te kemikalije na njihove naravne ravni, kar utira pot izboljšanju razpoloženja.
• Boljši odziv na stres: Redno uživanje alkohola poveča telesni odziv na stres, kar poveča proizvodnjo kortizola (znanega kot “stresni hormon”). Povišane ravni kortizola so povezane z motnjami razpoloženja in občutki napetosti. 31-dnevni odmor od alkohola lahko normalizira ta odziv, kar spodbuja bolj uravnoteženo čustveno stanje.
• Povečana kognitivna funkcija: Alkohol okvari kognitivne funkcije, zamegli presojo in zmanjša procesne sposobnosti naših možganov. Pitje lahko vpliva tudi na naš spomin in koncentracijo. Mesečni premor od alkohola lahko znatno izboljša duševno jasnost, olajša vsakodnevne naloge (bodisi v službi ali doma) in izboljša splošno kognitivno učinkovitost.

Koristi posta po tednih

“Suhi januar” se začne prvi dan januarja vsako leto in se konča na koncu meseca, kar običajno traja štiri tedne. Ena najbolj vznemirljivih lastnosti “Suhega januarja” je, da postaja vedno boljše, saj vsak teden prinaša nove ugotovitve in zdravstvene koristi, ki nas ohranjajo zainteresirane za potovanje. Neverjetna sposobnost telesa, da se zdravi in prilagaja, ko mu damo odmor od alkohola, je naravnost fascinantna.

1. teden – začetek razstrupljanja

Začne se okrevanje jeter. Jetra neutrudno odstranjujejo toksine, vključno z alkoholom, kar lahko obremeni njihovo stanje. V tem prvem tednu brez alkohola se začne njihov naravni proces okrevanja.

Začne se transformacija spanja. Kot je bilo prej izpostavljeno, se vzorci spanja začnejo normalizirati, kar vodi do globljega, bolj obnovitvenega počitka.

Brez diuretičnih učinkov alkohola telo bolje zadržuje vodo. To pomeni več hidracije za telesne celice, kar vodi do zdravjše kože in boljšega splošnega delovanja.

2. teden – več energije in mentalne jasnosti

Z izboljšanim spanjem in zmanjšanimi ravnmi toksinov mnogi poročajo o opaznem porastu energije. To pomeni manj letargije čez dan in več vitalnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog.

Brez alkohola se možganska funkcija hitro obnovi. Kognitivne naloge postanejo lažje, spomin se izboljša in možganska megla se začne dvigovati.

Alkohol lahko draži prebavni sistem. Brez njega lahko opazimo zmanjšano napihnjenost, rednejše odvajanje blata in na splošno srečnejše črevesje.

3. teden – telesna in duševna harmonija

Alkohol lahko povzroči vnetje v telesu. Do tretjega tedna se to vnetje začne zmanjševati, kar vodi do manj bolečin v sklepih in splošnega občutka telesnega počutja.

Alkohol vpliva na nevrotransmiterje v možganih, kar pogosto vodi v nihanje razpoloženja. Brez njega mnogi ponovno pridobijo čustveno stabilnost in ugotovijo, da se njihovi simptomi tesnobe in depresije zmanjšajo.

Alkohol lahko zavira imunski sistem. Odmor omogoča, da se naša imunska funkcija okrepi, pripravljajoč nas na boj proti okužbam.

4. teden – začetek dolgoročnih koristi

Dolgotrajna uporaba alkohola lahko poveča krvni tlak in prispeva k srčnim boleznim. Že samo mesec dni brez alkohola lahko začne zniževati ta tveganja, saj se krvni tlak stabilizira in zdravje srca in ožilja začne izboljševati.

Doživetje koristi meseca brez alkohola lahko preoblikuje naš pogled na pitje. Mnogi ugotovijo, da po mesecu alkoholnega posta pijejo manj pogosto ali v zmanjšanih količinah, saj so prepoznali jasne koristi zmernosti.


Kaj lahko pijem namesto alkohola?

Če iščete brezalkoholne možnosti, ki ohranjajo okus in izkušnjo klasičnih alkoholnih pijač, obstaja več odličnih možnosti. Dobre opcije so brezalkoholno pivo, kombucha ali razne pijače z mehurčki, mogoče odkrijete odličen mocktail. Ena od takšnih slovenskih brezalkoholnih znamk je Vera Spirits, ki ponuja brezalkoholne različice vaših priljubljenih pijač. Njihova ponudba vključuje brezalkoholni gin, kateri ohranja kompleksne arome in globino okusa pravega džina, ne da bi vseboval alkohol. To je odlična izbira za tiste, ki se želijo izogniti alkoholu, a še vedno uživati v kakovostnem in okusnem koktajlu. Vera Spirits ponuja sodoben pristop k brezalkoholnim pijačam, ki so idealne za družabne dogodke, posebne priložnosti ali preprosto kot osvežilna alternativa običajnim pijačam.

“Suhi januar” je lahko življenjska izkušnja. Čeprav mesec morda predstavlja svoj nabor izzivov, so nagrade — boljše zdravje, jasen um in občutek dosežka — več kot vredne truda. In najboljši del? Te izboljšave lahko vzdržujemo tudi po januarju, še posebej s podporo strukturiranih programov. Z opustitvijo alkohola za 31 dni (in morda celo dlje!) je toliko pridobiti. Spremembe, ki jih doživimo, so lahko življenjske, omogočajo nam biti boljši starši, partnerji, prijatelji in strokovnjaki. Zakaj bi torej to priložnost izpustili?

Izziv “Suhega januarja” ni samo o odstranjevanju alkohola — gre za obogatitev vašega življenja z novimi izkušnjami, vpogledi in navadami. Prijavite se za svetlejše, zdravjše leto, ki je pred nami — in še več!

The post Obvladaj “Suhi januar” izziv 2024 z nami! appeared first on Stoplus.

Nikonuamid mononukleotid je prisoten v različnih vrstah hrane, vključno z brokolijem, avokadom in govedino, je pa tudi vmesna spojina na reciklažni poti NAD+, reciklaži nikotinamida v NAD+.

NAD + deluje kot celični “senzor” za usmerjanje poti, ki ustvarjajo energijo in aktiviranje encimov porabe NAD+, kot so sirtuini in ADP-riboze polimeraze (PARP). [2] [3] Izčrpavanje zalog NAD+, ki se pojavi s starostjo, igra pomembno vlogo pri napredovanju številnih starostnih stanj, kot so motnje v presnovi in nevrodegenerativne bolezni. Nikonuamid mononukleotid in drugi predhodniki, kot je NR, pomagajo vzdrževati celične ravni NAD+. Povečanje ravni NAD+ preko predhodnikov je pokazalo, da ima ta terapevtski potencial pri zdravljenju starostnih in s starostjo povezanih bolezni na več živalskih modelih. Trenutno se izvajajo prvi klinični testi na ljudeh, ki so še v 1. fazi in stremijo k določitvi varnosti in biološke uporabnosti dopolnil, ki vsebujejo nikotinamid mononukleotid. [4]

NMN

Blagodejni učinki na zdravje

Študije na živalih so pokazale, da je nikotinamid mononukleotid učinkovit pri povečevanju ravni NAD+ v različnih vrstah tkiv, hkrati pa izboljšuje izid različnih s starostjo povezanih bolezni, kar je bilo dokazano v številnih študijah na glodalcih.

NMN

Debelost in sladkorna bolezen tipa 2

Inzulinska rezistenca je glavna značilnost sladkorne bolezni tipa 2, saj debelost in staranje prispevata k pojavitvi te bolezni. V študiji, ki je vključevala miši s sladkorno boleznijo (bolezen je bila povzročena s prehrano), je vbrizgavanje 500 miligramov nikotinamid mononukleotida na kilogram telesne teže (mg/kg/tel. teže), ki so ga miši prejemale sedem dni, povečala občutljivost za inzulin in izboljšala intoleranco za glukozo v primerjavi s tistimi, ki niso prejele mononukleotida nikotinamida.[5] Ti učinki so lahko posledica sposobnosti nikonutamid mononukleotida, da izzove protivnetne učinke v disfunkcionalnih beta celicah trebušne slinavke, na mestu sinteze in izločanja insulina.[6] Podobni rezultati so bili opaženi, ko so mišim s preveliko telesno težo in sladkorno boleznijo, ki je bila povzročena s prehrano, 17 dni injicirali 500 miligramov nikotinamid mononukleotida na kilogram telesne teže, saj so opazili povišane vrednosti NAD+ v jetrih in mišicah ter izboljšano toleranco za glukozo v primerjavi  s skupino miši, ki so se zgolj prehranjevale z dieto, ki spodbuja razvoj pretirane telesne teže.[7]

NMN

Zdravje srca in ožilja

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrti v ZDA. Življenjsko nevarni sta ishemija, t.j. pomanjkanje oskrbe srca s krvjo, ki ji sledi reperfuzija, t.j. obnova krvnega pretoka. Poškodbe srca, ki ju povzročata ishemija in reperfuzija, pomembno prispevajo k pojavitvi srčnega popuščanja.[8] Čeprav študij, narejenih na ljudeh primanjkuje, je uporaba nikotinamid mononukleotida pri modelih glodalcev izboljšala delovanje srca in ožilja ter zagotovila zaščito pred poškodbami, ki so se pojavili zaradi ishemije oz. reperfuzije. Študija na mišjih samcih je pokazala, da je injekcija nikotinamid mononukleotida na 500 mg/kg/telesne teže, uporabljena 30 minut pred nastopom ishemije in štirikrat po njej, zaščitila srce pred reperfuzijsko poškodbo. [9] V študiji, v kateri so ostarelim mišim, starim od 26 do 28 mesecev, v sklopu prehrane 8 tednov dodajali 300 mg nikotinoamid mononukleotida na kg telesne teže so odkrili, da sta s starostjo povezani arterijska disfunkcija in oksidativni stres izginila, arterijska aktivnost SIRT1 pa se je povečala.[10] Poleg tega je v mišjem modelu kardiomiopatije – bolezni srčne mišice, ki ovira črpanje krvi v preostale dele telesa – šest tedensko injiciranje 500 mg nikotinamid mononukleotida na kg telesne teže dvakrat na teden izboljšalo krčljivost srčne mišice v primerjavi s krčljivostjo mišice pri tisti skupini miši, ki ni prejemala NMN.[11]

NMN

Zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni

Prav tako je bilo dokazano, da uporaba nikotinamid mononukleotida izboljšuje kognicijo in spomin pri mišjih in podganjih modelih z Alzheimerjevo boleznijo. Podgane, ki so jim 10 dni injicirali 500 mg nikotinamid mononukletotida na kg telesne mase, so pokazale trajno izboljšanje kognitivnih funkcij, poleg tega pa se je odmiranje njihovih nevronskih celic zmanjšalo.[12] Nikotinamid mononukleotid, ki so ga miši, genetsko nagnjene k razvoju Alzheimerjeve bolezni, prejemale 28 dni (100 mg/kg/telese teže), je povzročil bistveno izboljšanje vedenja, ki se je razvilo kot posledica upada kognitivnih funkcij v primerjavi s skupino miši, ki odmerkov NMN niso prejemale. Poleg tega je zdravljenje z nikotinamid mononukleotidom znatno zmanjšalo proizvodnjo beta-amiloidov in zmanjšalo vnetne odzive, ki so lahko mediatorji napredovanja Alzheimerjeve bolezni.[13]

NMN

Staranje in dolgoživost

Znižanje ravni NAD+ je posledica staranja in je povezano z razvojem starostnih bolezni. Dolgotrajna študija je pokazala, da dodajanje nikotinamid mononukleotida prehrani blaži starostni upad fizioloških sposobnosti običajno starajočih se miši. Natančneje, od 5. meseca starosti so miši 12 mesecev prejemale 100 ali 300 mg nikotinamid mononukleotida na kg telesne mase, kar je skladno z odmerkom povzročilo zmanjšanje telesne mase za 4 odstotke oziroma 9 odstotkov v primerjavi z mišmi, ki niso prejemale NMN. [14] Poleg tega se je pri miših, ki so jih hranili z nikotinamid mononukleotidom, skladno z odmerkom izboljšalo mitohondrijsko delovanje skeletnih mišic, povečala se je poraba energije in kostna gostota, zmanjšala pa se je odpornost na inzulin.[14]

Poškodbe DNK vidimo kot eden izmed glavnih dejavnikov staranja. Študija na starih miših je pokazala, da lahko nikotinamid mononukleotid spodbudi popravljanje poškodb DNK s PARP1. Zlasti po tem, ko so 22-mesečnim mišim en teden vsak dan vbrizgavali 500 mg NMN na kilogram telesne teže, sta se jim povečala jetrna koncentracija NAD+ in aktivnost PARP1.[15]

Boš postal starš? Obišči Šolo za starše >

NMN

Zdravje mitohondrijev

Motnje v delovanju mitohondrijev so značilne za staranje, ohranjanje integritete in delovanja mitohondrijev pa je lahko obetavna terapija za upočasnitev ali izboljšanje starostnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, šibkost ali srčno popuščanje. V mišjih modelih z Alzheimerjevo boleznijo, pri katerih je običajno opaziti motnje v delovanju mitohondrijev, se je pri miših, ki so 28 dni, vsak drugi dan prejemale injekcije nikotinamid mononukleotida (100 mg/kg/telesne teže), izboljšalo delovanje celičnega dihanja možganskih celic. [16] Starostno upadanje skeletne mišične mase in funkcionalnosti prispeva k slabotnosti starejših odraslih. Vendar je dolgotrajno, 12-mesečno dodajanje nikotinamid mononukleotida v pitno vodo miši preprečilo spremembe genske izraženosti perifernih tkiv in povečalo sposobnost respiratorne sposobnosti mitohondrijev v skeletnih mišicah. [14] Pri srčnem popuščanju je hiperacetilacija mitohondrijev povezana z napredovanjem bolezni. Nikotinamid mononukleotid, ki so ga dodajali približno pet tednov vsake tri dni (500 mg/kg/telesne mase) je preusmerilo hiperacetilacijo mitohondrijskih proteinov in upočasnilo razvoj srčnega popuščanja.[17]

NMN

Skrbi glede pojavnosti raka

Nikotinamid fosforiboziltransferaza (NAMPT) je encim v reciklažni poti NAD +, ki pretvori nikotinamid v nikotinamid mononukleotid. Tako NAMPT kot nikotinamid mononukleotid imata lahko angiogenetsko aktivnost (sposobnost gradnje krvnih žil) in podpirata razrast nekaterih vrst raka. Na primer, pri mišjem modelu z mamarnim karcinomom (rakom mlečnih žlez) je farmakološko zaviranje NAMPT upočasnilo rast tumorja z znižanjem ravni NAD+, ki je bilo skladno z odmerkom. [18]

Poleg tega sta bila NAMPT in nikotinamid mononukleotid povezana s celično senescenco (staranjem), t.j. zaustavitvijo rasti celic, ki lahko privede do staranja in raka. V mišjem modelu z rakom trebušne slinavke so  stare celice z vnetji pospeševale rast tumorjev. Ko so miši 13 dni prejemale injekcije (500 mg/kg/telesne mase) nikotinamid mononukleotida, se je pojavilo znatno povečanje predrakavih in rakavih lezij (patoloških sprememb) trebušne slinavke. Nasprotno je zdravljenje z zaviralcem NAMPT zaviralo vnetne in senescenčne markerje, hkrati pa je zmanjševalo predrakave in rakave lezije. [19]

Medtem ko zgoraj omenjene študije kažejo na vlogo presnove NAD+ pri napredovanju raka, je za oceno vloge NAD+ in njegovih predhodnih molekul pri različnih vrstah raka potrebnih več raziskav. To pomeni, da je pri uživanju prehranskih dodatkov, kot so nikotinamid mononukleotid z namenom povečanja ravni NAD+, potrebna natančnost, da se potencialni učinki proti staranju in potencialni škodljivi kancerogeni učinki uravnovesijo.

NMN

Biološka uporabnost

Dokazi iz številnih raziskav na glodalcih so pokazali, da nikotinamid mononukleotid, ki se ga odmerja peroralno z visokim odmerkom (300 mg/kg/telesne teže), lahko učinkovito zviša raven NAD+ v več tkivih, vključno s trebušno slinavko, jetrih in v skeletnih mišicah, v 10 do 30 minutah po zaužitju.[5] [9] [14] [20] [21] Ko se živalim peroralno odmeri majhen odmerek nikotinamid mononukleotida (50 mg/kg/telesne mase), se v tkivih (ki niso jetra), nahaja zelo malo NAD+ in ves NAD+ izvira iz reciklažne poti in ne neposredno iz NMN.[22] NAD+, ki izvira iz reciklažne poti, je podvržen inhibicijam s povratno zvezo s pomočjo ravni NAD +.

 Intravenozno odmerjanje nikotinamid mononukleotida skladno z odmerkom prenese nedotaknjen nikotinamid mononukleotid, ki se je neposredno pretvoril v NAD +, v jetra, ledvice in mišično tkivo. Nikotinamid mononukleotid ne prestopi krvno-možganske pregrade, ampak dvigne raven NAD+ v možganih, ki izhaja iz reciklažne poti. Ti podatki kažejo, da če nikotinamid mononukleotid odmerjamo intravenozno, lahko ta neposredno tvori NAD+ in ni podvržen inhibicijam s povratno zvezo, kar lahko poveča koncentracijo NAD + v tkivih na veliko višjo raven, kot bi jih sicer.

NMN

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila z nikotinamid mononukleotidom so na voljo v prosti prodaji. Čeprav se je uporaba nikotinamid mononukleotida izkazala za varen in učinkovit način povečanja ravni NAD + pri glodalcih, varnost in učinkovitost dodajanja NMN pri ljudeh ostajata neznana. Kljub temu je zadeva v 1. fazi kliničnega testiranja, s katero bodo znanstveniki določili varnost in biološko uporabnost nikotinamid mononukleotida pri ljudeh.[4]

NMN

Zaključek

Ravni NAD + se s starostjo zmanjšujejo in lahko deloma pripomorejo k procesu staranja in razvoja starostnih bolezni. Povečanje ravni NAD+ z dodajanjem nikotinamid mononukleotida se je izkazalo za učinkovito pri izboljšanju starostnih bolezni, kot sta srčno-žilna bolezen in Alzheimerjeva bolezen pri glodalcih. Prvo klinično preskušanje na ljudeh bi moralo zagotoviti vpogled v varnost in biološko uporabnost dodatka nikotinamid mononukleotid.

NMN

NMN

Viri:

1. ^{^}  Johnson, Sean, and Shin ichiro Imai. NADthplus biosynthesis, aging, and disease F1000Research 7 (February 2018): 132. https://doi.org/10.12688/f1000research.12120.1. 
2.  ^{^}  Hayashida, Satoru, Akie Arimoto, Yukako Kuramoto, Tomohiro Kozako, Shin-ichiro Honda, Hiroshi Shimeno, and Shinji Soeda. Fasting promotes the expression of SIRT1, an NADthplus-dependent protein deacetylase, via activation of PPAR in mice Molecular and Cellular Biochemistry 339, no. 1-2 (February 2010): 285–92. https://doi.org/10.1007/s11010-010-0391-z. 
3.  ^{^}  Costford, Sheila R., Sudip Bajpeyi, Magdalena Pasarica, Diana C. Albarado, Shantele C. Thomas, Hui Xie, Timothy S. Church, Sharon A. Jubrias, Kevin E. Conley, and Steven R. Smith. Skeletal muscle NAMPT is induced by exercise in humans American Journal of Physiology-Endocrinology and Metabolism 298, no. 1 (January 2010): E117–E126. https://doi.org/10.1152/ajpendo.00318.2009. 
4. ^{^ a b}  Tsubota, Kazuo. The first human clinical study for NMN has started in Japan npj Aging and Mechanisms of Disease 2, no. 1 (October 2016). https://doi.org/10.1038/npjamd.2016.21. 
5. ^{^ a b}  Yoshino, Jun, Kathryn F. Mills, Myeong Jin Yoon, and Shin-ichiro Imai. Nicotinamide Mononucleotide, a Key NADthplus Intermediate, Treats the Pathophysiology of Diet- and Age-Induced Diabetes in Mice Cell Metabolism 14, no. 4 (October 2011): 528–36. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2011.08.014. 
6.  ^{^}  Caton, P. W., J. Kieswich, M. M. Yaqoob, M. J. Holness, and M. C. Sugden. Nicotinamide mononucleotide protects against pro-inflammatory cytokine-mediated impairment of mouse islet function Diabetologia 54, no. 12 (September 2011): 3083–92. https://doi.org/10.1007/s00125-011-2288-0. 
7.  ^{^}  Uddin, Golam M., Neil A. Youngson, David A. Sinclair, and Margaret J. Morris. Head to Head Comparison of Short-Term Treatment with the NADthplus Precursor Nicotinamide Mononucleotide (NMN) and 6 Weeks of Exercise in Obese Female Mice Frontiers in Pharmacology 7 (August 2016). https://doi.org/10.3389/fphar.2016.00258. 
8.  ^{^}  Yellon, Derek M., and Derek J. Hausenloy. Myocardial Reperfusion Injury New England Journal of Medicine 357, no. 11 (September 2007): 1121–35. https://doi.org/10.1056/nejmra071667. 
9. ^{^ a b}  Yamamoto, Takanobu, Jaemin Byun, Peiyong Zhai, Yoshiyuki Ikeda, Shinichi Oka, and Junichi Sadoshima. Nicotinamide Mononucleotide, an Intermediate of NADthplus Synthesis, Protects the Heart from Ischemia and Reperfusion PLoS ONE Edited by Toru Hosoda. 9, no. 6 (June 2014): e98972. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0098972. 
10.  ^{^}  Picciotto, Natalie E. de, Lindsey B. Gano, Lawrence C. Johnson, Christopher R. Martens, Amy L. Sindler, Kathryn F. Mills, Shin-ichiro Imai, and Douglas R. Seals. Nicotinamide mononucleotide supplementation reverses vascular dysfunction and oxidative stress with aging in mice Aging Cell 15, no. 3 (March 2016): 522–30. https://doi.org/10.1111/acel.12461. 
11.  ^{^}  Martin, Angelical S., Dennis M. Abraham, Kathleen A. Hershberger, Dhaval P. Bhatt, Lan Mao, Huaxia Cui, Juan Liu, et al. Nicotinamide mononucleotide requires SIRT3 to improve cardiac function and bioenergetics in a Friedreich’s ataxia cardiomyopathy model JCI Insight 2, no. 14 (July 2017). https://doi.org/10.1172/jci.insight.93885. 
12.  ^{^}  Wang, Xiaonan, Xuejun Hu, Yang Yang, Toshihiro Takata, and Takashi Sakurai. Nicotinamide mononucleotide protects against -amyloid oligomer-induced cognitive impairment and neuronal death Brain Research 1643 (July 2016): 1–9. https://doi.org/10.1016/j.brainres.2016.04.060. 
13.  ^{^}  Yao, Zhiwen, Wenhao Yang, Zhiqiang Gao, and Peng Jia. Nicotinamide mononucleotide inhibits JNK activation to reverse Alzheimer disease Neuroscience Letters 647 (April 2017): 133–40. https://doi.org/10.1016/j.neulet.2017.03.027. 
14. ^{^ a b c d}  Mills, Kathryn F., Shohei Yoshida, Liana R. Stein, Alessia Grozio, Shunsuke Kubota, Yo Sasaki, Philip Redpath, et al. Long-Term Administration of Nicotinamide Mononucleotide Mitigates Age-Associated Physiological Decline in Mice Cell Metabolism 24, no. 6 (December 2016): 795–806. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.09.013. 
15.  ^{^}  Li, Jun, Michael S. Bonkowski, Sébastien Moniot, Dapeng Zhang, Basil P. Hubbard, Alvin J. Y. Ling, Luis A. Rajman, et al. A conserved NADthplusbinding pocket that regulates protein-protein interactions during aging Science 355, no. 6331 (March 2017): 1312–17. https://doi.org/10.1126/science.aad8242. 
16.  ^{^}  Long, Aaron N, Katrina Owens, Anna E Schlappal, Tibor Kristian, Paul S Fishman, and Rosemary A Schuh. Effect of nicotinamide mononucleotide on brain mitochondrial respiratory deficits in an Alzheimer’s disease-relevant murine model BMC Neurology 15, no. 1 (March 2015). https://doi.org/10.1186/s12883-015-0272-x. 
17.  ^{^}  Lee, Chi Fung, Juan D. Chavez, Lorena Garcia-Menendez, Yongseon Choi, Nathan D. Roe, Ying Ann Chiao, John S. Edgar, et al. Normalization of NAD thplus Redox Balance as a Therapy for Heart Failure Circulation 134, no. 12 (September 2016): 883–94. https://doi.org/10.1161/circulationaha.116.022495. 
18.  ^{^}  Muruganandham, M. Metabolic Signatures Associated with a NAD Synthesis Inhibitor-Induced Tumor Apoptosis Identified by 1H-Decoupled-31P Magnetic Resonance Spectroscopy Clinical Cancer Research 11, no. 9 (May 2005): 3503–13. https://doi.org/10.1158/1078-0432.ccr-04-1399. 
19.  ^{^}  Nacarelli, Timothy, Lena Lau, Takeshi Fukumoto, Joseph Zundell, Nail Fatkhutdinov, Shuai Wu, Katherine M. Aird, et al. NADthplus metabolism governs the proinflammatory senescence-associated secretome Nature Cell Biology 21, no. 3 (February 2019): 397–407. https://doi.org/10.1038/s41556-019-0287-4. 
20.  ^{^}  Stein, L. R., and S.-i. Imai. Specific ablation of Nampt in adult neural stem cells recapitulates their functional defects during aging The EMBO Journal , May 2014. https://doi.org/10.1002/embj.201386917. 
21.  ^{^}  Yoon, Myeong Jin, Mitsukuni Yoshida, Sean Johnson, Akiko Takikawa, Isao Usui, Kazuyuki Tobe, Takashi Nakagawa, Jun Yoshino, and Shin-ichiro Imai. SIRT1-Mediated eNAMPT Secretion from Adipose Tissue Regulates Hypothalamic NADthplus and Function in Mice Cell Metabolism 21, no. 5 (May 2015): 706–17. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2015.04.002. 
22.  ^{^}  Liu, Ling, Xiaoyang Su, William J. Quinn, Sheng Hui, Kristin Krukenberg, David W. Frederick, Philip Redpath, et al. Quantitative Analysis of NAD Synthesis-Breakdown Fluxes Cell Metabolism 27, no. 5 (May 2018): 1067–80.e5. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.03.018. 

The post NMN za dolgo življenje appeared first on Stoplus.

Da bi si zagotovili najboljše možnosti za trajno opustitev kajenja, vam lahko pomaga razumeti, katera živila bi morali vključiti v svojo prehrano in čemu se morate izogibati.

Hrana in pijača za pomoč pri opuščanju kajenja

Da bi vam pomagali pri prehodu v nekadilca, povečajte dnevni vnos sadja in zelenjave. Študije kažejo, da imajo kadilci, ki uživajo več sadja in zelenjave, trikrat večjo verjetnost, da bodo vsaj 30 dni ostali brez tobaka. Sezonsko sadje je vedno odlična možnost, ko si zaželite nekaj sladkega. Postrezite ga z nekaj grškega jogurta in kapljico medu ali arašidovega masla, in dobili boste okusno nasiten prigrizek ali sladico.

In ne preskočite zajtrka! Uživate zdrav zajtrk iz polnozrnatih žit, da zmanjšate željo po hrani in pijete veliko vode.

Pojasnilo je, da lahko voda pomaga pri prebavi (kar je težava za nekatere kadilce, ki opuščajo kajenje), redno srkanje vode pa lahko pomaga zaposliti vaše roke.

Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da lahko okusen čaj iz ginsenga pomaga pri zasvojenosti z nikotinom. Predlagamo tudi, da zaposlite usta s srkanjem zeliščnega čaja ali vode z okusom ali žvečilnim gumijem.

Hrana in pijača, ki se jim izogibajte

Določeni deli vaše dnevne rutine, kot so določeni trenutki prehranjevanja in pitja, sprožijo željo po cigaretah. Številni kadilci nekatere pijače, kot sta kava in alkohol, povezujejo s cigareto, zato vam bo morda pomagalo, vsaj ko poskušate opustiti cigarete, da si tudi teh privoščite nekaj posta.

Torej, če imate navado prižgati cigareto, ko se usedete in popijete skodelico kave, se vam ob kavi takoj porodi misel na cigareto. Pravzaprav v nekaterih primerih sploh ne boste imeli zavestne misli. Samo potegnili bi zavojček cigaret in eno prižgali, če ste kadilec – brez odločanja JA ali NE.

Raziskave kažejo, da ljudje, ki prenehajo kaditi, ponavadi posegajo po hrani z veliko soli, sladkorja in maščob – torej nezdravi hrani. Da bi se izognili pridobivanju telesne teže zaradi opustitve kajenja, se poskusite upreti nezdravi, hitri hrani.

Izogibajte se večji količini:

• alkohol
• kofein
• sladkor in predelana hrana
• mesnine

Prehranski nasveti za pomoč pri opuščanju kajenja

Zamenjajte svoje prehrambene sprožilce: ne glede na to, ali gre za kombinacijo cigarete z jutranjo kavo ali vina pri večerji, je vredno zamenjati tisto, kar bi običajno jedli ali popili s sokom namesto kavo z mlekom ali recimo kombucho namesto vina.

Izogibajte se lakoti: Raziskave so pokazale, da lahko pomanjkanje hrane spodkoplje sposobnost kadilca, da se upre kajenju. Najboljši način, da se počutite dlje časa siti, je zagotoviti, da vaši obroki vsebujejo ravnovesje vlaknin, ogljikovih hidratov, beljakovin in zdravih maščob. To pomaga upočasniti prebavo, da se dlje počutite siti.

Preberi še: Vikinška dieta: Gorivo legendarnih bojevnikov

Predlagamo, da polovico krožnika napolnite z neškrobno zelenjavo, četrtino z ogljikovimi hidrati z nizkim sladkorjem, preostalo četrtino pa z dobrim virom beljakovin in na koncu z žlico dobre maščobe, kot sta oljčno olje ali avokado.

Pripravite si zdrave prigrizke: Pomembno je, da v prigrizek vključite 8-10 g beljakovin, saj se tako dlje časa počutite siti. Naprimer trdo kuhana jajca, tuna in paradižnik na riževih krekerjih, jabolko, potopljeno v arašidovo maslo, pražena čičerika ali fižol, skuta na toastu in surove zelenjavne palčke s humusom.

Zaposlite usta in roke: Kajenje je “tik” navada in kadilci se pogosto navadijo na dejanje z roko v usta. En izmed rezultatov prenehanja kajenja je ta, da boste morda bolj nagnjeni k prigrizkom, zato bodite pametni pri tem, kaj boste jedli.

Zdravi prigrizki za prenehanje kajenja:

• Sveže sadje, kot so jabolka, banane, jagodičevje ali citrusi
• Surova zelenjava, kot so korenje, kumare, paprika ali češnjev paradižnik
• Oreščki in semena, kot so mandlji, sončnična semena ali bučna semena
• Humus ali guacamole s polnozrnatimi krekerji ali narezano zelenjavo
• Trdo kuhana jajca ali majhna porcija pustih beljakovin, kot je piščanec ali puran
• Grški jogurt z jagodami ali posipom z oreščki
• Kokice
• Majhna porcija temne čokolade
• Smoothie iz sadja, zelenjave in vira beljakovin, kot je grški jogurt ali beljakovinski prah
• Majhna porcija polnozrnatih žit, kot je rezina polnozrnatega kruha ali majhna skleda polnozrnatih kosmičev.

Ste vedeli, da določena živila vsebujejo nikotin?

Določena zelenjava in pijače, ki jih običajno jemo ali pijemo vsak dan, vsebujejo nekaj nikotina, ki pa načeloma ni škodljiv za telo in ob prenehanju kajenja lahko pomaga pri premagovanju. Tukaj je nekaj pogostih zelenjave in rastlin, za katere je dokazano, da vsebujejo nikotin.

1. Paradižnik

Povprečna koncentracija nikotina v paradižniku je 7,1–7,3 ng/g. To pomeni, da je v vsakem gramu paradižnika 7,1 ng nikotina. Ugotovitve tudi kažejo, da se raven nikotina zmanjšuje, ko paradižnik zori.

2. Krompir

Povprečna koncentracija nikotina v krompirju je 15 ng/g. Vendar pa ima pire krompir višjo vsebnost nikotina z meritvijo 52 ng/g. Krompir vsebuje tudi nikotinski alkaloid, imenovan solanin, ki je močno koncentriran na njegovi lupini. Visoke ravni solanina so dejansko smrtne in predstavljajo veliko tveganje za zdravje.

3. Jajčevci

Jajčevci imajo koncentracijo 100 ng/g nikotina. Je drugi najvišji za tobakom v družini razhudnikov, kjer so nikotinski alkaloidi pogosto prisotni. Preprosto povedano, 10 kg jajčevcev ima enako vsebnost nikotina kot ena cigareta. To le pomeni, da je vsebnost nikotina v jajčevcih zanemarljiva v primerjavi s pasivnim kajenjem.

4. Čaji

Po raziskavah tudi zeleni in črni čaj vsebujeta majhne količine nikotina, ne glede na to, ali sta navadna ali brez kofeina. Študije kažejo, da se zdi, da imajo črni čaji nezaznavno koncentracijo nikotina do 100 ng/g. V primerjavi s kuhanimi čaji imajo instant čaji večjo vsebnost nikotina s koncentracijo do 285 ng/g.

5. Paprike

Paprika vsebuje tudi solanin in solanidin, nikotinska alkaloida, tako kot druge rastline družine razhudnikov. Navadna paprika ima koncentracijo solanina od 7,7 do 9,2 mg na 100-gramsko porcijo.

6. Cvetača

Presenetljivo je, da tudi cvetača, ki ne sodi v družino dresnikov, prav tako vsebuje nikotin. Ugotovitve raziskav so pokazale, da ima cvetača vsebnost nikotina 16,8 ng/g.

Čeprav je res, da je nikotin škodljiv za telo, so ta živila še vedno užitna, ne glede na vsebnost nikotina. Če vas skrbi, da bi lahko postali odvisni od njegovih nikotinskih alkaloidov, se to verjetno ne bo zgodilo. Zakaj? To je predvsem posledica dejstva, da je vsebnost nikotina neznatno nizka, zlasti v primerjavi s tobakom. Poleg tega lahko na absorpcijo teh nikotinskih alkaloidov vplivajo tudi drugi dejavniki. Zaužitje se razlikuje od vdihavanja ali kajenja. Pravilno kuhanje lahko razprši nikotinske alkaloide v vodi, skrbno izbiranje časa (zrelosti) in načina prehranjevanja ali zmanjšanje vnosa s hrano so načini za zmanjšanje vsebnosti nikotina, če ne za popolno odpravo.

Zanimivo: Nad željo po cigaretu preko estetskih slik

Raziskave so pokazale, da lahko lepe in estetsko prijetne slike učinkovito odvrnejo od kajenja. Ko se srečamo z vizualno privlačnimi podobami, se v naših možganih sprožijo pozitivna čustva in občutki, kar lahko pripomore k zmanjšanju želje po kajenju. Pomislite na to: namesto, da bi segli po cigareti, bi se lahko zamislili ob čudoviti podobi sončnega zahoda, bujne zelene pokrajine ali morda celo slike, ki prikazujejo ljudi, ki uživajo v zdravih in srečnih aktivnostih. Ta preprosta vizualna spodbuda lahko pomaga preusmeriti vašo pozornost in vam pomaga ostati zavezani k svojemu cilju brez kajenja.

Izsek raziskave: “Moški kadilci, ki so bili izpostavljeni fotografijam privlačnih žensk v primerjavi z neprivlačnimi, so bili manj verjetno pripravljeni opustiti kajenje in so v naslednji raziskavi pokadili več cigaret.”

Raziskave:

https://www.buffalo.edu/news/releases/2012/06/13487.html

https://academic.oup.com/ntr/article-abstract/9/4/505/1087861/The-Effects-of-Foods-Beverages-and-Other-Factors?redirectedFrom=fulltext&login=false

https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0376871621003148

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3111597/

https://www.researchgate.net/publication/268690634

The post Najboljša hrana ob prenehanju kajenja appeared first on Stoplus.

Znani so po plenjenju obal Evrope med 9. in 11. stoletjem, vendar so bili Vikingi veliko več kot krvi žejni bojevniki. Arheološki dokazi pa kažejo, da so bili presenetljivo civilizirani, ko je šlo za kulinariko. Starodavni nordijski ljudje niso samo lovili, ampak tudi lovili različne morske sadeže.

Raziskave kažejo, da so v zimskih mesecih meso in ribe solili, da so podaljšali rok trajanja, jedli so tudi veliko oreščkov, jagodičevja in žit. Kravje in kozje mleko so uporabili za izdelavo masla in sira, da bi jih ogreli med ledenimi nordijskimi zimami.

Kaj se torej lahko naučimo od nordijske prehrane?

Vikingi so jedli zdravo hrano lokalnega izvora

Če ne upoštevamo divjih borcev in ščitnic, so bili številni Vikingi v resnici kmetje in trgovci. Gojili so zelenjavne vrtove, gojili sadne nasade, redili krave za mleko in meso ter gojili prašiče, kokoši in ovce.

Lovili so tudi vse, kar je bilo na voljo, vključno s severnimi jeleni, losi, medvedi, jeleni, tjulnji in ribami, ter nabirali zelišča in začimbe za začinjanje hrane. Priljubljeni so bili kaša, jogurt in ječmenov kruh.

Zgodovina kaže, da so oboževali svoje pivo in medico, ki je bila pogosto dejansko varnejša za pitje kot srednjeveška voda.

Vikingi so jedli le dva obroka na dan

Dagmal ali dnevni obrok so zaužili eno uro po tem, ko so se zbudili.

Nattmal ali obilna in mirna večerja, je potekala po dolgih dneh dela, ko so se družine zbrale, da so jedle za skupno mizo.

Brez odmora za kosilo za zaposlene nordijce, čeprav so morda prigriznili slane ribe, jabolka in orehe. Živila, kot so jabolka in orehi, odkljukajo več prehranskih polj. Kot alternativo slanim ribam najdemo v konzervirani tuno, lososa ali sardine.

Kako izgleda nova nordijska dieta?

Vikinške zdrave prehranjevalne navade se prenašajo na nove generacije z novo nordijsko dieto, znano tudi kot skandinavska dieta.

Prehrana spodbuja veliko lokalno pridobljenih sezonskih polnovrednih izdelkov, vključno s polnozrnatimi žiti, zlasti ržjo, ječmenom in ovsom, sadjem in jagodami, zelenjavo (zlasti korenasto zelenjavo, kot so pesa, repa in korenje), mastne ribe, mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob, stročnice, ter jajca in divjačinsko meso v zmernih količinah.

Ta okolju prijazen prehranjevalni načrt, ki ga je oblikovala skupina danskih znanstvenikov, nutricionistov in kuharjev za pomoč pri boju proti naraščajoči debelosti v Skandinaviji, se je izkazal za konkurenčnega izjemno priljubljeni sredozemski prehrani v smislu izboljšanja splošnega zdravja.

Prednosti vikingške diete

Poleg tega, da pomaga nadzorovati težo, naj bi nova nordijska dieta pomagala znižati krvni tlak in zmanjšati tveganje za srčni napad in možgansko kap. Raziskave nam vedno znova povedo, da bi morali jesti bolj naravno hrano, ta način prehranjevanja poveča naš vnos hranil in zmanjša našo porabo preveč predelane hrane, ki pogosto vsebuje preveč maščob, sladkorja in soli.

Kako se vikinška dieta razlikuje od sredozemske?

Ena največjih razlik je vir maščobe. Medtem ko se pri sredozemski prehrani vrti oljčno olje, nordijska dieta vsebuje olje oljne ogrščice, bolj znano kot oljna ogrščica, bogato tudi z mononenasičenimi maščobami in polinenasičenimi maščobami, ki so koristne za srce.

Je dober vir omega-3 maščobnih kislin, ki lahko pomagajo znižati holesterol in ima visoko dimno točko, kar je lahko koristno tudi pri kuhanju na visoki vročini.

Načela nove nordijske prehrane

• Manj rdečega mesa, več rib. Naj bo vaše meso pusto, ko ga imate, in posezite po mastnih ribah zaradi zdravih maščob omega-3, ki lahko pomagajo pri preprečevanju bolezni srca.
• Prigrizek z jagodičevjem. Jagodičevje, ki vsebuje veliko antioksidantov, nudi zaščito pred rakom, srčnimi boleznimi in možgansko kapjo, in so najslajše vikinške jedi.
• Izberite rženi kruh. Geraldine pravi, da je rženi kruh, ki je bil priljubljen pri Vikingih, najboljši vir vlaknin, “zaradi svojih fermentacijskih lastnosti in dejstva, da je poln polnozrnatih žit”.
• Gomoljna zelenjava je zakon! Strokovnjaki pravijo, da je gomoljna zelenjava, priljubljena v hladnih podnebjih, kot je Skandinavija, odličen vir vlaknin, magnezija in kalija.
• Jejte premišljeno. Čeprav ni strogih smernic glede časov obrokov, avtorji nove nordijske diete predlagajo, da jeste premišljeno in skupno. Sedite za mizo. Upočasnite in dihajte. Delite obroke z družino in prijatelji. Začeli boste kot Norse-ite in Scandi slim, preden se boste zavedli.

The post Vikinška dieta: Gorivo legendarnih bojevnikov appeared first on Stoplus.

NAD+ se lahko v telesu sintetizira iz različnih prehranskih virov, vključno s triptofanom (aminokislina) in tremi oblikami niacina (vitamin B3) – nikotinamidom (NAM, imenovan tudi niacinamid), nikotinsko kislino (NA) in nikotinamidnim ribozidom (NR) – ti so običajno imenovani niacinski ekvivalenti. [1] Od teh treh je NA glavni vir NAD+. Ti predhodniki niso enakomerno razporejeni po telesu, temveč so prednostno porazdeljeni in jih tako najdemo v krvi, možganih, črevesju in drugih organih.

Niacin najdemo v različnih živilih, vključno s fižolom, mlekom, mesom in jajci. Nikotinamid mononukleotid (NMN), še en prehranski predhodnik NAD+, lahko najdemo tudi v različnih živilih, kot so brokoli, avokado in goveje meso.[2] Številne študije na živalih in ljudeh so pokazale, da je povečanje NAD+, ki ga izvedemo bodisi s prehranskim vnosom njegovega predhodnika ali z neposrednim uživanjem dopolnil, koristno pri preprečevanju ali odpravi bolezni, povezanih s staranjem.[3]

NMN

Biosinteza in recikliranje

Prevladujoči vir NAD+ v telesu je reciklažna pot NAD+. Deloma je to zato, ker encimi, kot so sirtuini in PARP, porabljajo molekule NAD+, ki izčrpavajo zaloge na celični ravni in kot stranski produkt tvorijo nikotinamid (niacinski ekvivalent). Reciklažna pot pretvori nikotinamid v nikotinamid mononukleotid (NMN) preko encima nikotinamid fosforibosiltransferaza (NAMPT). Po izvedbi nekaj drugih korakov se NMN sčasoma pretvori v NAD+.[4] Pomembno je opozoriti, da je za ta encim podvržen inhibicijam s povratno zvezo NAD+, kar pomeni, da ko je določena raven NAD+ dosežena, reciklažna pot preneha proizvajati NAD+.

NMN

Energijski senzor

NAD+ je kritičen za ustvarjanje energije v celicah. V mitohondrijih je NAD+ kofaktor pri presnovi encimov, ki sodelujejo v oksidativni fosforilaciji, procesu, v katerem se energija proizvaja v obliki ATP s prenosom elektronov iz nosilcev elektronov, kot je NAD+, na kisik. Izven mitohondrijev je NAD+ kofaktor za encime, ki sodelujejo v glikolizi – proizvodnji energije v obliki ATP iz glukoze.[5]

Kadar je raven celične energije nizka, na primer med vadbo, postom ali zaradi kalorične restrikcije, se raven celic NAD+ poveča, razmerje reducirane oblike NAD+, NADH, pa se poveča in s tem služi kot “senzor” za vklop poti, ki ustvarjajo energijo in aktiviranje encimov, kot so sirtuini. [6] Nasprotno pa lahko izčrpavanje zalog NAD+ zaradi poškodbe ali staranja DNK povzroči zaviranje tvorbe ATP, ki je odvisna od NAD+, in hudo pomanjkanje celične energije.

Upad NAD+ s staranjem in možnost posredovanja. NAD+ omogoča aktivacijo sirtuinov, popravljanje DNK in delovanje mitohondrijev, kar zagotavlja trdno zdravje.

Status NAD+ pri staranju in možnost posredovanja. Celične ravni NAD+ naraščajo zaradi energijskega stresa, kot sta kalorična restrikcija ali vadba; s pomočjo dopolnil z NAD+, NR in NMN, ki “pospešujejo” sintezo; ali preko sirtuin-aktivirajočih spojin (STAC-ov), kot sta resveratrol ali pterostilben. Ravni NAD+ se s staranjem zmanjšujejo zaradi povečane aktivnosti NAMPT, pa tudi zaradi s staranjem povezanih celičnih potreb po popravilu DNK, ki jih usmerja PARP, funkciji imunskega sistema in vnetij.

NMN

Staranje

Izčrpavanje zalog NAD+ je povezano z značilnostmi staranja, kot so zmanjšana sposobnost avtofagije, povečana poškodba DNK, povečana disfunkcija v delovanju mitohondrijev in disregulirano zaznavanje hranil.[3] Izčrpavanje zalog NAD+ lahko naredi organizem dovzeten za razvoj različnih s starostjo povezanih bolezni, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, presnovnimi boleznimi in rakom.[7] Dokazali so, da se ravni NAD+ s starostjo pri več vrstah, tudi pri ljudeh, zmanjšujejo.[8] [9] [10]

V nasprotju s tem se raven NAD+ poveča v skladu s stvarmi, ki spodbujajo krepitev posameznikovega zdravja ali podaljšanje življenjske dobe, kot sta telesna vadba ali kalorična restrikcija.[6] [11] Poleg tega se znanstveniki ugotovili, da obnovitev NAD+ povečuje življenjsko dobo nižjih življenjskih oblik, kot so kvasovke in črvi ter glodalci.[12] [13] Pri mišjem modelu z Alzheimerjevo boleznijo je povečanje NAD+ preko predhodnikov NR ali NMN izboljšalo motnje v delovanju mitohondrijev, zavrlo smrt nevronskih celic in s tem upočasnilo kognitivni upad.[14] [15]

Skupaj te ugotovitve kažejo, da ima NAD+ kritično vlogo pri staranju. Zdi se, da je zmanjšanje ravni NAD+, ki ga običajno opazimo pri staranju, kombinacija zmanjšane sinteze, povečane porabe in povečane razgradnje.[16] Izčrpavanje NAD+ lahko povzroči nepopravljeno poškodbo DNK, saj ta za delovanje PARP-1 potrebuje NAD+. Poleg tega celice imunskega sistema, ki se aktivirajo ob poškodbah in vnetju, porabijo veliko energije in tako izčrpavajo zaloge NAD+. Zato lahko večina poškodb DNK in vnetij, ki so običajna posledica staranja, zmanjšajo raven NAD+ in stopnjujejo procese staranja.[17]

NMN

Fiziološki odzivi NAD+

NAD+ je vključen v številne fiziološke procese, kot so popravljanje DNK, uravnavanje vnetij, avtofagija in energijski metabolizem, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju zdravja in staranja.

NMN

NMN

Poškodbe DNK & popravilo DNK

Ko se organizmi starajo, lahko povečano število poškodb DNK stopnjuje procese staranja in razvoj starostnih bolezni. Encimi PARP so tisti, ki zaznajo poškodbe DNK in sprožijo popravilo s signalizacijo drugih encimov, ki popravljajo DNK. Na ta način PARP po vsej verjetnosti pozitivno vpliva na dolgoživost, saj je aktivnost PARP v belih krvničkah več vrst sesalcev zanesljih napovedovalec najvišje možne življenjske dobe.[18] Poleg tega so izsledki študije, v kateri je bila aktivnost PARP-1 izmerjena na več vrstah sesalcev, pokazali, da višja kot je aktivnost PARP-1, daljša je življenjska doba.[19] Razlika v aktivnosti PARP-1 med testiranimi sesalci z najdaljšo življenjsko dobo (t.j. človek) in tistimi z najkrajšo življenjsko dobo (podgane) je bila 5-kratna. Presenetljivo je, da je raziskava, v kateri so bile uporabljene celične linije starostnikov (ljudi, starejših od 100 let), pokazala, da je bila aktivnost celic PARP znatno višja od tiste v celičnih linijah pri veliko mlajših odraslih.[20] Aktivnost PARP-1 so povezali tudi z najdaljšo življenjsko dobo pri sesalcih.

Koža je še posebej občutljiva na posledice staranja. Študija, ki je pregledala vzorce človeške kože pri 49 ljudeh, starih med 15 in 77 let, je pokazala, da se je s starostjo aktivnost PARP-1 povečala, ravni NAD+ pa so se zmanjšale.[21] Pokazalo se je tudi, da čezmerna poškodba DNK znižuje NAD+ na 20 do 30 odstotkov njegove normalne ravni.[22] [23] S staranjem je poškodb DNK vedno več, naše celice pa povečujejo povpraševanje po njegovem popravilu. Kronično znižanje ravni NAD+ lahko sčasoma privede do izčrpavanja zalog NAD+. Pretirano delovanje PARP-1 in kasnejša poraba NAD+ lahko omejita aktivnost drugih encimov, ki porabljajo NAD+, npr. sirtuinov.[24]

NMN

Povečanje zaloge NAD+ vpliva na aktivnost sirtuinov

Povečanje zaloge NAD+ spodbuja aktivnost sirtuinov. Aktivacija SIRT1 vodi do izboljšanega delovanja inzulina v jetrih, izboljšanih kognitivnih funkcij v možganih in povečane mitohondrijske biogeneze v skeletnih mišicah. Aktivacija SIRT3 vodi do izboljšane občutljivosti na inzulin in zmanjšuje vnetja v jetrih. Izguba aktivnosti sirtuinov med staranjem je povezana s spremenjenim statusom NAD+.[4]

NMN

Aktivacija sirtuinov

NAD+ deluje kot substrat za beljakovine sirtuine, družino encimov, ki sodelujejo v različnih presnovnih procesih. Sirtuini uporabljajo NAD+ za odstranjevanje specifičnih kemičnih struktur, imenovanih acetilne skupine – proces, imenovan deacetilacija – iz celičnih beljakovin; s tem nadzorujejo transkripcijske regulacije, energijski metabolizeme, cirkadiani ritem, popravljanje DNK in preživetje celic. Kot je opisano zgoraj, se razmerje reduciranega NAD+, iz katerega nastane NADH, poveča, če so izpolnjeni pogoji nizke celične energije, kar aktivira izražanje in aktivnost sirtuinov. Sirtuini se morajo odzvati na dinamične spremembe NAD+, da sprožijo ustrezne prilagoditvene odzive. Aktivnost sirtuinov, ki je potencialno lahko posledica zmanjšanja NAD+, se običajno zmanjša pri staranju in številni živalski modeli kažejo, da lahko zmanjšana aktivnost SIRT1 spodbuja nastanek in razvoj srčno-žilnih in nevroloških bolezni. [25] [26]

NMN

NMN

Funkcija mitohondrijev

Mitohondrije klasično obravnavamo kot elektrarno celice, ker ustvarjajo energijo v obliki ATP. Prav tako so izjemnega pomena pri celičnem metabolizmu in delovanju signalnih poti. Motnje v delovanju mitohondrijev so znak, da se je proces staranja pričel in lahko privedejo do zmanjšanja proizvodnje energije, motenj v celičnem metabolizmu in napredovanju starostnih bolezni. Vzdrževanje mitohondrijev z mitofagijo (selektivno razgradnjo okvarjenih mitohondrijev) in biogenezo mitohondrijev (sintezo novih mitohondrijev) je ključnega pomena za ohranjanje celične homeostaze in zdravja.[27]

NAD+ se je izkazal kot pomemben regulator vzdrževanja mitohondrijev. Izkazalo se je, da porast NAD+ zaradi posta sproži biogenezo mitohondrijev.[28] Poleg tega lahko zvišanje ravni NAD+ pri starih miših obnovijo funkcijo njihovih mitohondrijev na raven, ki je značilna za mlade miši.[29]

NMN

Cirkadiani ritem

Cirkadiani sistem, sestavljen iz več “notranjih celičnih ur”, ki jih najdemo v vseh celicah po telesu, uravnava regulacijo izražanja genov; ti usklajujejo presnovne programe, potrebne za podporo telesnih funkcij. Nivoji NAD+ imajo 24-urni celični ciklus, uravnavata pa jih osnovna gena clock CLOCK in BMAL1.[30] Ta gena uravnavata cirkadiano izražanje NAMPT, encima v reciklažni poti NAD+.[31] Poleg tega lahko NAD+ neposredno uravnava cirkadiani ritem z aktiviranjem sirtuinov. [32] [33] Tako NAD+ močno sodeluje pri regulaciji cirkadiane ure, ki ob pravilnem delovanju pomaga ohranjati homeostazo in zdravje.

NMN

Energijski metabolizem

NAD+ igra ključno vlogo pri energijskem metabolizmu s sprejemanjem in darovanjem elektronov skozi postopke redukcije in oksidacije, ki jih imenujemo redoks reakcije. Te izmenične pretvorbe oksidirane oblike NAD+ v reducirano obliko (NADH) igrajo pomembno vlogo pri reakcijah, povezanih s presnovo glukoze in maščobnih kislin in tvorbo ATP. Ker sta oksidirana in reducirana oblika NAD+ bistvenega pomena za te povezane sklope reakcij, celice ohranjajo pomembne koncentracije tako NAD+ kot NADH. Brez NAD+ in z njim povezanih molekul bi življenje prenehalo obstajati. [34]

NMN

NAD+ boosterji in prehranski dodatki

Pokazalo se je, da zvišana raven NAD+ izboljšuje življenjsko dobo in podaljšuje zdravje pri živalskih modelih, ki trpijo za prezgodnjim staranjem, kar je spodbudilo nadaljnje raziskave v zvezi z dodajanjem NAD+ pri ljudeh z namenom zdravljenja in preprečevanje starostnih bolezni.[7] Znanstveniki so natančno raziskali zlasti dva ključna predhodnika NAD+, nikotinamid ribozid (NR) in nikotinamid mononukleotid (NMN) in ugotovili, da pri  živalih izboljšujeta stanja, ki nastanejo zaradi s staranjem povezanih bolezni. Pokazalo se je, da glodalci dobro prenašajo NR in NMN ter da oba pomagata učinkovito zviševati ravni NAD+ pri glodalcih. Trenutno je dokazano, da NR poviša plazemske vrednosti NAD+ in lahko koristno vpliva na človekovo zdravje.[35][36] Na splošno pa celice ne prejemajo neposredno NAD+, potrebne  pa so tudi študije o učinkovitosti in varnosti dopolnjevanja NAD+ s pomočjo intravenozne infuzije.

NAD+ ima slabo biološko uporabnost. Študije na živalih so pokazale, da se po zaužitju NAD+ razgradi na svoj predhodnik nikotinamid, pa tudi na NR in NMN, preden se absorbira.[37] Medtem ko je biološka uporabnost NAD+ nizka, če je ta odmerjen peroralno, je možno, da se v izogib obremenjevanju prebavnega sistema uporabi intravenozna infuzija NAD+. Na žalost pri sesalcih niso odkrili nobenega prenašalca NAD+, z izjemo možganov in srca pa ni bilo dokazano, da se zunajcelični NAD+ prenaša v tkiva. Na primer, NAD+, odmerjen z intraperitonealno injekcijo (t.j. injekcija, ki se vnese v trebušno votlino), je v nekaterih možganskih regijah pri miših povečal raven NAD+.[38] Podobno so miši, ki so jim injicirali velik odmerek NAD+, imele povečano raven tega v srcu in so bile bolj zaščitene pred srčno hipertrofijo (zadebeljenjem srčne mišice).[39] Študije in vitro so pokazale tudi, da bi nekatere vrste celic lahko prevažale zunajcelični NAD+ skozi plazemsko membrano. [40]

Nedavna pilotna študija pri ljudeh je raziskovala spremembe v ravni NAD+ v plazmi in urinu in njihovih presnovkov med infuzijo NAD+. V raziskavi je sodelovalo 11 zdravih moških, starih med 30 in 55 let, ki so v roku šestih ur prejeli 750 miligramov NAD+ z intravensko infuzijo. Po prvih dveh urah infuzije sprememb NAD+ ali njegovih presnovkov (kot so nikotinamid, metilnicotinamid ali adenozin-fosfatna riboza) ni bilo mogoče zaznati, kar kaže na to, da je bil dodani NAD+ popolnoma odstranjen iz plazme in ga verjetno absorbirajo tkiva. Po dveh urah prejemanja infuzije pa so v plazmi odkrili NAD+ in njegove presnovke pri ravneh, ki so približno 400 odstotkov nad izhodiščnimi vrednostmi, kar lahko potrjuje, da je bila nasičenost tkiva dosežena.[41] Medtem ko je ta študija prvič razkrila potencialno usodo eksogenega intravenskega NAD+ pri ljudeh, so za določitev natančne presnovne usode dodanega NAD+ preko infuzije potrebne nadaljnje študije.

NMN

Nikotinamid ribozid / nikotinamid mononukleotid

Ravni NAD+ v telesnih tkivih nihajo glede na celično porabo in razpoložljivost prekurzorja ali substrata. Največje nihanje se pojavi v tankem črevesju in vranici, najmanjše pa v skeletnih mišicah.

V prvi študiji so uporabili sledove izotopov za sledenje toku NAD+ pri miših glede na izvor.[42] Ko je bil vir izotopov peroralni triptofan, je bil NAD+ proizveden v jetrih za lokalno uporabo, kjer se je razgradil na nikotinamid, kot je opisano zgoraj. Nikotinamid je bil nato izvožen v druga tkiva, kot so mišice, možgani in črevesje, ki so uporabili reciklažne poti, da so ga pretvorili nazaj v NAD+.

Avtorji študije so preučevali, ali bi se peroralno zaužita NR in NMN izvažala v druga tkiva, kjer bi nato neposredno tvorila NAD+ in se tako izognila inhibiciji s povratno zvezo NAMPT. S pomočjo sledilcev izotopov, ki so jim omogočali razlikovanje med NAD+ (ki je narejen neposredno iz NR ali NMN) in NAD (ki je narejen iz nikotinamida, NR ali NMN), so ugotovili, da je nizek peroralni odmerek prekurzorjev (50 miligramov na kilogram telesne teže) povzročil zelo nizko raven NAD+, ki nastaja neposredno iz NR in NMN v jetrih, ne pa tudi v drugih tkivih. Po drugi strani so bile odkrite tudi nizke ravni NAD+, ki izvirajo iz nikotinamida, v ledvicah, mišicah in možganih, ki so nastale iz recikliranega nikotinamida v NR in NMN.

Višji peroralni odmerek NR (200 mg na kilogram telesne teže) ni pokazal nobene razlike v primerjavi z nizkim odmerkom pri neposredni proizvodnji NAD+ v drugih tkivih razen v jetrih. Vendar pa je bilo več NAD+ pridobljenega iz nikotinamida, najdenega v ledvicah, mišicah in možganih pri nižjem odmerku 50 mg/kg telesne teže.

Ko sta bila NR in NMN dana intravensko v različnih odmerkih (50 mg/kg  telesne teže in 500 mg kg telesne teže), so znanstveniki neposredno proizvedeni NAD+ našli v jetrih, ledvicah in mišicah, odvisno od odmerka. Vendar je bil edini NAD+, ki je bil odkrit v možganih, tisti, ki je bil recikliran iz nikotinamida, kar kaže na to, da niti NR niti NMN ne prečkata krvno-možganske pregrade. Treba je opozoriti, da so enaki vbrizgani odmerki NR in NMN ustvarili več NAD+, ki je bil proizveden neposredno iz NR v jetrih, ledvicah in zlasti v mišicah v primerjavi z NMN.

NMN

NADH kot vir celičnega NAD+

Reducirana oblika nikotinamid adenin dinukleotida (NADH) ima pomembno vlogo pri reakcijah, povezanih s presnovo glukoze in maščobnih kislin in tvorbo ATP. Malo raziskav je bilo izvedenih, s katerimi bi preverili, ali lahko dopolnjevanje z NADH poveča ravni NAD+; vendar so NADH raziskovali kot možno komponento za zdravljenje za Alzheimerjeve bolezni. V študiji 25 ljudi, ki so bili diagnosticirani z blago do zmerno demenco, dodajanje 10 miligramov NADH, ki so ga peroralno jemali tri mesece, ni pokazalo nobenega kognitivnega izboljšanja med udeleženci študije.[43] V ločeni študiji pa je 12 bolnikov z diagnozo Alzheimerjeve bolezni šest mesecev prejemalo 10 miligramov NADH dnevno. Ob koncu študije se je pri bolnikih, ki so prejemali NADH, izkazalo, da so se na Mattisovi lestvici demence odrezali boljše kakor prej, saj je bil njihov govor bolj tekoč, izboljšale pa so se jim tudi vidne konstrukcijske sposobnosti in abstraktno verbalno sklepanje. Čeprav se zdijo ugotovitve teh raziskav protislovne, je mogoče, da je trajanje testiranj vplivalo na rezultate. Kljub temu pa je potrebnih več raziskav, s katerimi bo moč ugotoviti, ali NADH poveča celični NAD+ in ali ga je mogoče uporabiti za izboljšanje simptomov, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo.[44]

NMN

Zaključek

NAD+ je odgovoren za več fizioloških procesov, kot so energetski metabolizem, popravljanje DNK in imunsko aktivacijo. Brez NAD+ bi življenje prenehalo obstajati. S starostjo raven NAD+ upada, kar je povezano z napredovanjem staranja in s starostjo povezanih bolezni. Dokazano je, da dviganje ravni NAD+ izboljšuje življenjsko dobo in zdravje pri več modelih živali, pa tudi izboljšuje starostne bolezni pri ljudeh.

NMN

NMN

Viri:

1.  ^{^}  Johnson, Sean, and Shin ichiro Imai. NADthplus biosynthesis, aging, and disease F1000Research 7 (February 2018): 132. https://doi.org/10.12688/f1000research.12120.1. 
2.  ^{^}  Mills, Kathryn F., Shohei Yoshida, Liana R. Stein, Alessia Grozio, Shunsuke Kubota, Yo Sasaki, Philip Redpath, et al. Long-Term Administration of Nicotinamide Mononucleotide Mitigates Age-Associated Physiological Decline in Mice Cell Metabolism 24, no. 6 (December 2016): 795–806. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.09.013. 
3. ^{^ a b}  Fang, Evandro F., Sofie Lautrup, Yujun Hou, Tyler G. Demarest, Deborah L. Croteau, Mark P. Mattson, and Vilhelm A. Bohr. NAD thplus in Aging: Molecular Mechanisms and Translational Implications Trends in Molecular Medicine 23, no. 10 (October 2017): 899–916. https://doi.org/10.1016/j.molmed.2017.08.001. 
4. ^{^ a b}  Verdin, E. NADthplus in aging, metabolism, and neurodegeneration Science 350, no. 6265 (December 2015): 1208–13. https://doi.org/10.1126/science.aac4854. 
5.  ^{^}  Cantó, Carles, Keir J. Menzies, and Johan Auwerx. NADthplus Metabolism and the Control of Energy Homeostasis: A Balancing Act between Mitochondria and the Nucleus Cell Metabolism 22, no. 1 (July 2015): 31–53. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2015.05.023. 
6. ^{^ a b}  Costford, Sheila R., Sudip Bajpeyi, Magdalena Pasarica, Diana C. Albarado, Shantele C. Thomas, Hui Xie, Timothy S. Church, Sharon A. Jubrias, Kevin E. Conley, and Steven R. Smith. Skeletal muscle NAMPT is induced by exercise in humans American Journal of Physiology-Endocrinology and Metabolism 298, no. 1 (January 2010): E117–E126. https://doi.org/10.1152/ajpendo.00318.2009. 
7. ^{^ a b}  Rajman, Luis, Karolina Chwalek, and David A. Sinclair. Therapeutic Potential of NAD-Boosting Molecules: The In Vivo Evidence Cell Metabolism 27, no. 3 (March 2018): 529–47. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.02.011. 
8.  ^{^}  Braidy, Nady, Gilles J. Guillemin, Hussein Mansour, Tailoi Chan-Ling, Anne Poljak, and Ross Grant. Age Related Changes in NADthplus Metabolism Oxidative Stress and Sirt1 Activity in Wistar Rats PLoS ONE Edited by Aimin Xu. 6, no. 4 (April 2011): e19194. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0019194. 
9.  ^{^}  Ramsey, Kathryn Moynihan, Kathryn F. Mills, Akiko Satoh, and Shin-ichiro Imai. Age-associated loss of Sirt1-mediated enhancement of glucose-stimulated insulin secretion in beta cell-specific Sirt1-overexpressing (BESTO) mice Aging Cell 7, no. 1 (February 2008): 78–88. https://doi.org/10.1111/j.1474-9726.2007.00355.x. 
10.  ^{^}  Zhu, Xiao-Hong, Ming Lu, Byeong-Yeul Lee, Kamil Ugurbil, and Wei Chen. In vivo NAD assay reveals the intracellular NAD contents and redox state in healthy human brain and their age dependences Proceedings of the National Academy of Sciences 112, no. 9 (February 2015): 2876–81. https://doi.org/10.1073/pnas.1417921112. 
11.  ^{^}  Chen, D., J. Bruno, E. Easlon, S.-J. Lin, H.-L. Cheng, F. W. Alt, and L. Guarente. Tissue-specific regulation of SIRT1 by calorie restriction Genes & Development 22, no. 13 (July 2008): 1753–57. https://doi.org/10.1101/gad.1650608. 
12.  ^{^}  Mouchiroud, Laurent, Riekelt H. Houtkooper, Norman Moullan, Elena Katsyuba, Dongryeol Ryu, Carles Cantó, Adrienne Mottis, et al. The NADthplus/Sirtuin Pathway Modulates Longevity through Activation of Mitochondrial UPR and FOXO Signaling Cell 154, no. 2 (July 2013): 430–41. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.06.016. 
13.  ^{^}  Zhang, H., D. Ryu, Y. Wu, K. Gariani, X. Wang, P. Luan, D. DAmico, et al. NADthplus repletion improves mitochondrial and stem cell function and enhances life span in mice Science 352, no. 6292 (April 2016): 1436–43. https://doi.org/10.1126/science.aaf2693. 
14.  ^{^}  Gong, Bing, Yong Pan, Prashant Vempati, Wei Zhao, Lindsay Knable, Lap Ho, Jun Wang, et al. Nicotinamide riboside restores cognition through an upregulation of proliferator-activated receptor- coactivator 1 regulated -secretase 1 degradation and mitochondrial gene expression in Alzheimer s mouse models Neurobiology of Aging 34, no. 6 (June 2013): 1581–88. https://doi.org/10.1016/j.neurobiolaging.2012.12.005. 
15.  ^{^}  Long, Aaron N, Katrina Owens, Anna E Schlappal, Tibor Kristian, Paul S Fishman, and Rosemary A Schuh. Effect of nicotinamide mononucleotide on brain mitochondrial respiratory deficits in an Alzheimer’s disease-relevant murine model BMC Neurology 15, no. 1 (March 2015). https://doi.org/10.1186/s12883-015-0272-x. 
16.  ^{^}  Schultz, Michael B., and David A. Sinclair. Why NAD thplus Declines during Aging: It’s Destroyed Cell Metabolism 23, no. 6 (June 2016): 965–66. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.05.022. 
17.  ^{^}  Ganeshan, Kirthana, and Ajay Chawla. Metabolic Regulation of Immune Responses Annual Review of Immunology 32, no. 1 (March 2014): 609–34. https://doi.org/10.1146/annurev-immunol-032713-120236. 
18.  ^{^}  Grube, K., and A. Burkle. Poly(ADP-ribose) polymerase activity in mononuclear leukocytes of 13 mammalian species correlates with species-specific life span. Proceedings of the National Academy of Sciences 89, no. 24 (December 1992): 11759–63. https://doi.org/10.1073/pnas.89.24.11759. 
19.  ^{^}  Beneke, S, R Alvarez-Gonzalez, and A Bürkle. Comparative characterisation of poly(ADP-ribose) polymerase-1 from two mammalian species with different life span Experimental Gerontology 35, no. 8 (October 2000): 989–1002. https://doi.org/10.1016/s0531-5565(00)00134-0. 
20.  ^{^}  Muiras, Marie-Laure, Marcus Müller, François Schächter, and A. Bürkle. Increased poly(ADP-ribose) polymerase activity in lymphoblastoid cell lines from centenarians Journal of Molecular Medicine 76, no. 5 (March 1998): 346–54. https://doi.org/10.1007/s001090050226. 
21.  ^{^}  Massudi, Hassina, Ross Grant, Nady Braidy, Jade Guest, Bruce Farnsworth, and Gilles J. Guillemin. Age-Associated Changes In Oxidative Stress and NADthplus Metabolism In Human Tissue PLoS ONE Edited by Michael Polymenis. 7, no. 7 (July 2012): e42357. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0042357. 
22.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Morten Scheibye-Knudsen, Lear E. Brace, Henok Kassahun, Tanima SenGupta, Hilde Nilsen, James R. Mitchell, Deborah L. Croteau, and Vilhelm A. Bohr. Defective Mitophagy in XPA via PARP-1 Hyperactivation and NADthplus/SIRT1 Reduction Cell 157, no. 4 (May 2014): 882–96. https://doi.org/10.1016/j.cell.2014.03.026. 
23.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Henok Kassahun, Deborah L. Croteau, Morten Scheibye-Knudsen, Krisztina Marosi, Huiming Lu, Raghavendra A. Shamanna, et al. NAD thplus Replenishment Improves Lifespan and Healthspan in Ataxia Telangiectasia Models via Mitophagy and DNA Repair Cell Metabolism 24, no. 4 (October 2016): 566–81. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2016.09.004. 
24.  ^{^}  Fang, Evandro Fei, Morten Scheibye-Knudsen, Katrin F. Chua, Mark P. Mattson, Deborah L. Croteau, and Vilhelm A. Bohr. Nuclear DNA damage signalling to mitochondria in ageing Nature Reviews Molecular Cell Biology 17, no. 5 (March 2016): 308–21. https://doi.org/10.1038/nrm.2016.14. 
25.  ^{^}  Kane, Alice E., and David A. Sinclair. Sirtuins and NAD thplus in the Development and Treatment of Metabolic and Cardiovascular Diseases Circulation Research 123, no. 7 (September 2018): 868–85. https://doi.org/10.1161/circresaha.118.312498. 
26.  ^{^}  Xu, Jing, Charlie W. Jackson, Nathalie Khoury, Iris Escobar, and Miguel A. Perez-Pinzon. Brain SIRT1 Mediates Metabolic Homeostasis and Neuroprotection Frontiers in Endocrinology 9 (November 2018). https://doi.org/10.3389/fendo.2018.00702. 
27.  ^{^}  Wallace, Douglas C. A Mitochondrial Paradigm of Metabolic and Degenerative Diseases, Aging, and Cancer: A Dawn for Evolutionary Medicine Annual Review of Genetics 39, no. 1 (December 2005): 359–407. https://doi.org/10.1146/annurev.genet.39.110304.095751. 
28.  ^{^}  Cantó, Carles, Lake Q. Jiang, Atul S. Deshmukh, Chikage Mataki, Agnes Coste, Marie Lagouge, Juleen R. Zierath, and Johan Auwerx. Interdependence of AMPK and SIRT1 for Metabolic Adaptation to Fasting and Exercise in Skeletal Muscle Cell Metabolism 11, no. 3 (March 2010): 213–19. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2010.02.006. 
29.  ^{^}  Gomes, Ana P., Nathan L. Price, Alvin J.Y. Ling, Javid J. Moslehi, Magdalene K. Montgomery, Luis Rajman, James P. White, et al. Declining NADthplus Induces a Pseudohypoxic State Disrupting Nuclear-Mitochondrial Communication during Aging Cell 155, no. 7 (December 2013): 1624–38. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.11.037. 
30.  ^{^}  Nakahata, Y., S. Sahar, G. Astarita, M. Kaluzova, and P. Sassone-Corsi. Circadian Control of the NADthplus Salvage Pathway by CLOCK-SIRT1 Science 324, no. 5927 (March 2009): 654–57. https://doi.org/10.1126/science.1170803. 
31.  ^{^}  Ramsey, K. M., J. Yoshino, C. S. Brace, D. Abrassart, Y. Kobayashi, B. Marcheva, H.-K. Hong, et al. Circadian Clock Feedback Cycle Through NAMPT-Mediated NADthplus Biosynthesis Science 324, no. 5927 (March 2009): 651–54. https://doi.org/10.1126/science.1171641. 
32.  ^{^}  Nakahata, Yasukazu, Milota Kaluzova, Benedetto Grimaldi, Saurabh Sahar, Jun Hirayama, Danica Chen, Leonard P. Guarente, and Paolo Sassone-Corsi. The NADthplus-Dependent Deacetylase SIRT1 Modulates CLOCK-Mediated Chromatin Remodeling and Circadian Control Cell 134, no. 2 (July 2008): 329–40. https://doi.org/10.1016/j.cell.2008.07.002. 
33.  ^{^}  Chang, Hung-Chun, and Leonard Guarente. SIRT1 Mediates Central Circadian Control in the SCN by a Mechanism that Decays with Aging Cell 153, no. 7 (June 2013): 1448–60. https://doi.org/10.1016/j.cell.2013.05.027. 
34.  ^{^}  Spaans, Sebastiaan K., Ruud A. Weusthuis, John van der Oost, and Servà W. M. Kengen. NADPH-generating systems in bacteria and archaea Frontiers in Microbiology 6 (July 2015). https://doi.org/10.3389/fmicb.2015.00742. 
35.  ^{^}  Martens, Christopher R., Blair A. Denman, Melissa R. Mazzo, Michael L. Armstrong, Nichole Reisdorph, Matthew B. McQueen, Michel Chonchol, and Douglas R. Seals. Chronic nicotinamide riboside supplementation is well-tolerated and elevates NADthplus in healthy middle-aged and older adults Nature Communications 9, no. 1 (March 2018). https://doi.org/10.1038/s41467-018-03421-7. 
36.  ^{^}  Dellinger, Ryan W., Santiago Roel Santos, Mark Morris, Mal Evans, Dan Alminana, Leonard Guarente, and Eric Marcotulli. Repeat dose NRPT (nicotinamide riboside and pterostilbene) increases NADthplus levels in humans safely and sustainably: a randomized, double-blind, placebo-controlled study npj Aging and Mechanisms of Disease 3, no. 1 (November 2017). https://doi.org/10.1038/s41514-017-0016-9. 
37.  ^{^}  Baum, C L, J Selhub, and I H Rosenberg. The hydrolysis of nicotinamide adenine nucleotide by brush border membranes of rat intestine Biochemical Journal 204, no. 1 (April 1982): 203–7. https://doi.org/10.1042/bj2040203. 
38.  ^{^}  Roh, Eun, Jae Woo Park, Gil Myoung Kang, Chan Hee Lee, Hong Dugu, So Young Gil, Do Kyeong Song, et al. Exogenous nicotinamide adenine dinucleotide regulates energy metabolism via hypothalamic connexin 43 Metabolism 88 (November 2018): 51–60. https://doi.org/10.1016/j.metabol.2018.08.005. 
39.  ^{^}  Pillai, Vinodkumar B., Nagalingam R. Sundaresan, Gene Kim, Madhu Gupta, Senthilkumar B. Rajamohan, Jyothish B. Pillai, Sadhana Samant, P. V. Ravindra, Ayman Isbatan, and Mahesh P. Gupta. Exogenous NAD Blocks Cardiac Hypertrophic Response via Activation of the SIRT3-LKB1-AMP-activated Kinase Pathway Journal of Biological Chemistry 285, no. 5 (November 2009): 3133–44. https://doi.org/10.1074/jbc.m109.077271. 
40.  ^{^}  Pittelli, Maria, Roberta Felici, Vanessa Pitozzi, Lisa Giovannelli, Elisabetta Bigagli, Francesca Cialdai, Giovanni Romano, Flavio Moroni, and Alberto Chiarugi. Pharmacological Effects of Exogenous NAD on Mitochondrial Bioenergetics, DNA Repair, and Apoptosis Molecular Pharmacology 80, no. 6 (September 2011): 1136–46. https://doi.org/10.1124/mol.111.073916. 
41.  ^{^}  Grant, Ross, Jade Berg, Richard Mestayer, Nady Braidy, James Bennett, Susan Broom, and James Watson. A Pilot Study Investigating Changes in the Human Plasma and Urine NADthplus Metabolome During a 6 Hour Intravenous Infusion of NADthplus Frontiers in Aging Neuroscience 11 (September 2019). https://doi.org/10.3389/fnagi.2019.00257. 
42.  ^{^}  Liu, Ling, Xiaoyang Su, William J. Quinn, Sheng Hui, Kristin Krukenberg, David W. Frederick, Philip Redpath, et al. Quantitative Analysis of NAD Synthesis-Breakdown Fluxes Cell Metabolism 27, no. 5 (May 2018): 1067–80.e5. https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.03.018. 
43.  ^{^}  Rainer, M., E. Kraxberger, M. Haushofer, H. A. M. Mucke, and K. A. Jellinger. No evidence for cognitive improvement from oral nicotinamide adenine dinucleotide (NADH) in dementia Journal of Neural Transmission 107, no. 12 (December 2000): 1475–81. https://doi.org/10.1007/s007020070011. 
44.  ^{^}  Demarin, V., S. S. Podobnik, D. Storga-Tomic, and G. Kay. Treatment of Alzheimer’s disease with stabilized oral nicotinamide adenine dinucleotide: a randomized, double-blind study Drugs Exp Clin Res 30, no. 1 (2004): 27–33. 

The post Vse o NAD+ appeared first on Stoplus.

Povečanje povprečne življenjske dobe po svetu je posledica dobrih higienskih standardov, pravilne prehrane in zdravega načina življenja [1, 2], žal pa je hkrati povezano tudi s pojavom kroničnih neozdravljivih bolezni, kot so upad nevroloških funkcij, okvare srca in ožilja, šibkost mišic in krhkost kosti, diabetes in presnovne bolezni, katerih posledica so visoki ekonomski in sociali stroški [3, 4, 5]. “Zdravo staranje“ je klinični cilj, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredelila kot “funkcionalno sposobnost, ki omogoča dobro počutje v starosti“ in pomeni, da je pozornost potrebno posvetiti tako podaljševanju trajanja življenja kot tudi njegovi kakovosti [6, 7]. Na oboje seveda vpliva človekovo nespremenljivo genetsko ozadje, veliko zaslug pa lahko pripišemo tudi kakovosti in količini hranilnih snovi, ki jih dobimo iz prehrane [8, 9, 10].

Že v 5. stoletju pr. n. š. je slavni grški zdravnik Hipokrat izjavil, da je postenje najboljša praksa za zaustavitev napredovanja bolezni in da je prenajedanje dejavnik, ki bolezni povzroča. Ta stari in preprosti medicinski koncept, t.j. omejevanje vnosa kalorij brez da bi trpeli za podhranjenostjo, je poznan že stoletja, vendar do nedavnega njegov neposredni vpliv na podaljšanje življenja še ni bil znan. Šele v zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja je pionir na tem področju z imenom McCay ugotovil, da podhranjenost podaljšuje življenjsko dobo laboratorijskih podgan [11]. Že leta 2000 pa so znanstvenik Longo in njegovi sodelavci sistematično preučevali kalorično restrikcijo kot terapijo za upočasnjevanje staranja in odpravo s staranjem povezanih bolezni pri ljudeh [12, 13, 14, 15]. Periodično zmanjšanje vnosa kalorij ali z drugim imenom prekinitveni post je, če je izveden pod zdravniškim nadzorom, alternativno farmakološko orodje, s katerim je moč odložiti pojav bolezni, ki spremljajo staranje (npr. presnovne bolezni), pomaga pa tudi pri izboljšanju že obstoječih zdravstvenih težav [16, 17, 18, 19]. “Geroscience”, termin, ki sta ga skovala Burch et al. [20] opredeljuje vejo biologije, ki se ukvarja s staranjem, katere cilj je zmanjšati krhkost človeškega zdravja in vpliv pridruženih kroničnih bolezni. Ob upoštevanju razlike v pričakovani življenjski dobi  nižjih organizmov in ljudi se za zmanjšanje te vrzeli uporablja tudi kalorična restrikcija. V vsakem primeru so prehranske študije, narejene na živalih s krajšo življenjsko dobo, pri katerih so znanstveniki uspeli podaljšati življenjsko dobo s pomočjo zmanjšanega vnosa hranil, tako pomembne kot tiste, narejene na nečloveških primatih in ljudeh.

To poglavje obravnava naravni prehranski polifenol resveratrol (RSV), ki lahko posnema učinke kalorične restrikcije in podaljša življenjsko dobo preprostih organizmov in poskusnih živalskih modelov, vendar je njegovo učinkovanje pri ljudeh sporno [21, 22]. RSV je bil najprej opredeljen kot modulator družine ohranjenih genov zadolženih za preživetje z imenom sirtuini [23]. Sirtuine, ključne modulatorje za podaljšanje življenjske dobe in metabolizma, je skupina Guarente prvič odkrila kot produkt gena tihega regulatorja informacij 2 (Sir 2) v kvasovkah Saccharomyces cerevisiae [24], v črvu Caenorhabditis elegans in pri sadni muhi Drosophila melanogaster [25]. Pri sesalcih je bil med sedmimi znanimi člani odkrit encim sirtuin 1 (SIRT1) kot encim, ki je bil najbolj koristen proti staranju, saj je posnemal učinke kalorične restrikcije [26, 27]. Trenutno raziskovalci preučujejo tudi druge naravne in sintetične spojine, ki so še bolj učinkovite od RSV-ja in spodbujajo molekularne poti, ki pripomorejo k dolgoživosti s pomočjo SIRT1 ali aktivacije pan-sirtuina [28, 29, 30]. Zato je bila v tem primeru pozornost usmerjena v najnovejše predklinične eksperimentalne študije na laboratorijskih živalih, predvsem glodalcih, in na klinična testiranja na osnovi RSV in drugih aktivatorjev SIRT1, ki so bili objavljeni v zadnjih 10 letih. Ker je znanstvena literatura, ki se ukvarja z dolgoživostjo izjemno bogata, so v tem članku omenjeni le novejši znanstveni članki ali ocene in vnaprejšnje opravičilo zaradi nenamernih opustitev je na mestu. Poglavitni cilj tega poglavja je usmerjanje bralcev k podrobnemu preučevanju najnovejših terapevtskih raziskav proti staranju, ne glede na to, da sami niso strokovnjaki za to področje. V tem zapisu so zajete tudi zanimive informacije glede vpliva aktivatorjev SIRT1 pri bolezni kot je rak, ki pravijo, da so si učinki pri zdravljenju lahko nasprotni glede na vrsto raka in klinično sliko. Dejansko lahko aktivatorji SIRT1 (STAC), ki so koristni pri zdravljenju določenih tumorjev, pri drugih povzročijo škodljive učinke. Zato je potrebna previdnost pri farmakološki uporabi modulatorjev SIRT1 v onkologiji. Zato je poglobljeno razumevanje aktivacije in vzdrževanja SIRT1 s strani določenih modulatorjev nujno za boj proti neizogibnim boleznim, ki spremljajo staranje.

Zgodovina encima Sirtuin 1

Zgodovina družine sirtuin (tihi regulator informacij 2 – Sir 2), proteinov proti staranju, se je začela s kvasovko Saccharomyces cerevisiae, kadar so tej kvasovki podaljšali življenjsko dobo in uravnali število ponovitev iz matične celice [31]. Kasneje je bilo s kvasovkami dokazano, da je Sir 2 lahko nadalje blokiral tvorbo ekstrakromosomske DNA, povezane s staranjem in genetsko “toksičnostjo”. Dejansko je presežek gena Sir 2 izboljšal razmnoževalni cikel in ohranil dolgo življenjsko dobo pri brstenju kvasovk [32]. Poleg tega so sirtuini vplivali na podaljšanje življenjske dobe drugih nižje razvitih organizmov, kot so črvi Caenorhabditis elegans [33] in, odvisno od odmerka, na življenjsko dobo sadne muhe Drosophili melanogaster [34, 35]. Guarentova raziskovalna skupina je leta 2000 dokazala, da je bila glavna naloga sirtuinov  v obliki encima deacetilaze odstraniti acetilne skupine iz določenih mest lizina, ki se nahaja v histonih v jedru, tako da se je DNK utišala in so kromosomi postali stabilni [36]. Ta posebna vloga je osnovna za epigenetsko regulacijo DNK in za zdravje ter stabilnost telomerov. Poleg DNK histonov razreda III se je sirtuinska deacetilacija razširila na množico drugih nehistonskih beljakovin, transkripcijskih faktorjev in citoplazemskih beljakovin, ki so s tem posttranslacijskim dogodkom spremenile svojo strukturo in posledično tudi delovanje ali signalizacijo [37]. V zadnjem času velja, da sirtuini niso samo deacetilaze, ampak lahko izvajajo tudi druge posttranslacijske spremembe svojih ciljev in so zaradi tega opredeljeni kot “deacilaze” [38]. Poleg tega so sirtuini za svoje encimsko delovanje uporabili nikotinamid dinukleotid (NAD+) kot specifičen substrat, zato je bila njihova vloga povezana z razpoložljivostjo NAD+ v celici in z razmerjem NAD+/NADH. Zlasti je znano, da ob kalorični restrikciji in redni telesni vadbi nastaja obilo NAD+ in d so sirtuini bolj aktivni. Obstajata dva različna načina za proizvodnjo NAD+: prvi je ex novo in drugi s pretvorbo nikotinamida (NAM) v nikotinamid mononukleotid (NMN), ki se nato napolni z adeninskim nukleotidom, da postane NAD. Za vretenčarje je omejevalni encim potreben za končni korak v sintezi NAD nikotinamid fosforiboziltransferaza (NAMPT), ki ga uravnavajo geni za cirkadiani ritem in gena clock (CLOCK in BMALI) [39]. Nedavno je bila dokazana stroga povezava med razpoložljivostjo NAD+ in aktivnostjo sirtuina, ki nakazuje, da lahko konkurenca za substrat NAD+ s pomočjo različnih encimov vpliva na raven sirtuina in tako prispeva k izboljšanju starostnih bolezni pri miših [40, 41, 42]. Zlasti regulirana NAMPT sinteza NAD je povezana s prepisovanjem genov, ki jih uravnavajo cirkadiani geni in sirtuin v presnovno aktivnih tkivih [43]. Naslednji pomemben korak v dolgi zgodovini sirtuinov pa je bila karakterizacija sirtuinov pri sesalcih, sedmih različnih izoform (sirtuin 1–7) [44]. SIRT1 je najbolj raziskani član jedra, pleiotropni transkripcijski faktor, ki poganja številne celične aktivnosti, kot so energetski metabolizem, preživetje celic, stabilnost DNK, vnetja in cirkadiani ritmi [45, 46]. SIRT1 ne sodeluje le pri deacetilaciji specifičnega histona, ampak v zapletenih kemičnih reakcijah pri različnih poteh, ki sodelujejo v metabolizmu, na primer tarčo rapamicina (mTOR) [47], inzulinsko signalizacijo [48] in beljakovina forkhead box O (FOXO) [49] (slika 1). Poleg tega so bile karakterizirane tudi miši, pri katerih je bil SIRT1 prekomerno izražen; imele so boljši metabolizem, manj vnetij in raka, ter daljšo življenjsko dobo glede na spol (daljša povprečna življenjska doba pri moških in ženskah) [50]. V zadnjih petih letih je bilo ugotovljeno tudi sodelovanje SIRT1 v ključnih celičnih poteh, sledile so raziskave novih zdravil, ki delujejo kot modulatorji SIRT1 in  njihovo patentiranje [28, 30, 51, 52]. Zanimivo je, da če lahko SIRT1 deluje kot terapevtska tarča, bi lahko bila specifična zdravila, ki lahko aktivirajo njegovo signalizacijo, učinkovita pri zdravljenju specifičnih starostnih patologij in raka. Tako nadaljujemo z razpravo zadnjih znanstvenih odkritij, ki zadevajo modulatorje SIRT1 (STAC) in njihove potencialnosti, ocenjene in vivo, v predkliničnih modelih na glodalcih ali v kliničnih okoljih.

Slika 1.

Sirtuin 1 deacetilaza in njegovi spodnji substrati, ki pripomorejo k dolgoživosti. Rdeči kvadrat označuje zavrte poti, zeleni kvadrat pa aktivirane poti. Zvezde označujejo acetilne skupine; (AMPK): 5 ‘AMP-aktivirana protein kinaza; (eNOS): endotelna dušikova oksida sintaza; (FOXO1 / 3): beljakovine forkhead box O 1/3; (NAM): nikotinamid; (NAD +): nikotinamid dinukleotid; (NAMPT): nikotinamid fosforibosiltransferaza; (NF-kB): jedrni faktor k B; (p53): protein 53; (PGC1α): peroksisom proliferator aktivirani receptor G koaktivator 1α; (mTOR): tarča rapamicina pri sesalcih.

Resveratrol in njegovi derivati kot aktivatorji sirtuina 1 pri staranju

Od leta 2006 je Sinclairova ekipa z univerze Harvard poročala, da ima RSV, 3,5,4′-trihidroksistilben terapevtski potencial zaradi sposobnosti podaljšanja življenjske dobe z oponašanjem kalorične restrikcije, ki omeji presnovne spremembe pri glodalcih na več kot 140 genskih poteh [23, 53]. RSV so v raziskavi 6 mesecev dodajali prehrani glodalcev v koncentracijah, podobnih tistim, ki se uporabljajo pri ljudeh (5,2 in 22,4 mg/kg/dan). RSV je bil najprej izoliran v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja iz listov belega jelenjaka Veratrum grandiflorum, označen je bil kot fitoaleksin [54], vendar so ga pozneje v devetdesetih letih našli v rdečem vinu in vinski trti [55], v nekaterih azijskih tradicionalnih zeliščih [56, 57, 58] in pojavi se kot odziv na neugodne razmere v več kot 70 različnih rastlinah in plodovih, kot so borovnica, malina in murva [59]. Njegova prva funkcija je bila zmanjševanje vnetij in omejevanje oksidativne škode pri srčno-žilnih boleznih pri t.i. “francoskem paradoksu.” Zanimivo je, da je uživanje kozarca rdečega vina na dan pri Francozih zmanjšalo obseg strjevanja trombocitov in neželene učinke prehrane z veliko maščobami na srčno-žilni sistem [60]. Vendar je RSV fotosenzibilna molekula, kemično sestavljena iz dveh aromatičnih obročev, ki jih povezuje metilenska skupina, ki obstaja v dveh izomernih konfiguracijah, imenovanih trans-RSV in cis-RSV (slika 2). Najbolj koristne terapevtske lastnosti so povezane s trans-RSV, tudi če se več kot 80% trans-RSV spremeni v cis-RSV z nizko topnostjo in stabilnostjo [61], kadar je ta izpostavljen svetlobi in visokim temperaturam.

Resveratrol, 3′, 5, 4′-trihidroksistibelben, izomeri, prirejeni po Nawaz et al. [78].

Kljub spodbudnim odkritjem je bilo izračunano, da bi ljudje morali popiti več kot 110 kozarcev vina, če bi želeli koristiti protirakave dobrobiti [62]. Na žalost je lipofilnost RSV pogojevala njegovo biološko uporabnost, nizko absorpcijo v črevesju in hitro izločitev iz plazme, zaradi česar je bilo v predkliničnih in kliničnih preskusih potrebno uporabiti visok odmerek [63, 64]. Na ljudeh so najprej testirali 25 miligramski odmerek RSV, kasneje so odmerke dvignili na 25 do 1000 mg, subjekti so skoraj 1 mesec prejemali do 5 g dnevno, kar so še vedno dobro prenašali [65]. Ko pa so RSV odmerjali zdravim prostovoljcem zjutraj, se je njegova biološka uporabnost ohranila, njegova farmakokinetična uporabnost pa izboljšala [66]; prav tako se je pokazalo, da ga prostovoljci dobro prenašajo tudi v tandemu z drugimi učinkovinami, kot sta kvercetin in alkohol [67]. Za izboljšanje razpolovne dobe v plazmi je bila izdelana spremenjena različica RSV, imenovana Longevinex, ki je sposobna preprečiti trans-cis izomerizacijo in je bogata z vitaminom D3 (v odmerku 1200 IU) in kvercetinom, ki dobro vpliva na metabolni sindrom [68] in pomaga ohranjati zdravje srca pri miših [69]. Zanimivo je, da je tudi pri ljudeh RSV oponašal kalorično restrikcijo [70] in ublažil obesogene spremembe pri ljudeh z metabolnim sindromom, pri bolnikih z normalno telesno težo pa ni imel učinka [71].

Tako je sposobnost RSV da vzdržuje izražanje/aktivnost SIRT1 izražena v primeru, ko je deacetilaze malo, nepotrebna pa je v primeru, ko je raven/aktivnost SIRT1 običajna, kot je to pri ženskah v menopavzi, ki imajo normalno toleranco za glukozo ali pri moških in ženskah z rahlo previsoko telesno težo (trans-RSV so prostovoljci jemali 4 tedne po 150 mg dnevno) [72]. Kljub obsežnim podatkom o učinkovitosti RSV v predkliničnih preizkusih narejenih na glodalcih, pa se o njegovih dejanskih koristih pri ljudeh še vedno razpravlja, saj so te močno odvisne od odmerkov in časa zaužitja [73]. Antiaging lastnosti RSV, odvisne od SIRT1 in zdravja mitohondrijev so obravnavane na podlagi izboljšanja oksidativnega metabolizma v ključnih organih, kot so srce in žile, mišice, ledvice, mehanizem pa je strogo odvisen od celic [74, 75, 76]. Pri visokih odmerkih so poročali, da RSV povzroča blago toksičnost pri ljudeh, saj so se pri njih pojavili zaspanost, glavobol, izpuščaji in bolečine v mišicah [77]. V tem primeru so za odpravo teh težav v zadnjih nekaj letih sintetizirali različne derivate RSV ex novo s substitucijo hidroksila z metoksi skupinami, s čimer so povečali lipofilnost, ali z dodajanjem 4-hidroksi skupine v trans-RSV ali halogenske skupine, ki potencira terapevtski potencial [78], čeprav so bili in vitro dokazani različni antimikrobni, antioksidativni in kardioprotektivni učinki. Poleg tega so za izboljšanje peroralne biorazpoložljivosti kompleksov, ki so značilni za RSV, ustvarili tudi liposome, lipide ali sintetične nanodelce, ki so bili narejeni tudi, če se je izkazalo, da imajo nizek terapevtski potencial [79, 80]. Pri boleznih dihal, poustvarjenih pri glodalcih, kot je npr. pljučna hipertenzija, se je pokazalo, da RSV blaži astmo in fibrozo z aktivacijo SIRT1 [81, 82] in tudi njegov derivat trimetoksistilben je pokazal antioksidativne in protivnetne lastnosti pri raziskavah na podganah, ki so bile izpostavljene pomanjkanju preskrbe s kisikom v tkivih (hipoksiji) [83]. Nedavno sta Bastin in Djouadi [84] pregledala potencial RSV proti mitohondrijskim poškodbam in miopatijam in pridobila obetavne rezultate pri raziskovanju smrtne genetske bolezni, imenovane Duchennova mišična distrofija, na živalskem modelu.

Pri distrofičnih miših (model mdx) je jemanje RSV (0,5% v prehrani v obdobju 3 tednov) izboljšalo atrofijo mišic in preprečilo denervacijo sciatičnega živca [85]. Vendar je treba biti previden pri prenosu spoznanj, pridobljenih na živalskih modelih, na ljudi, pri katerih lahko RSV vpliva na različne poti na različne načine, odvisno od odmerka. Avtoimunske bolezni so novo nastajajoče vrste kroničnih bolezni, ki so pogosto povezane s staranjem in prizadenejo specifične organe ali več organov hkrati; poznamo jih pod imeni revmatoidni artritis, vnetna črevesna bolezen, sistemski eritematozni lupus in sladkorna bolezen tipa I [86]. RSV zavira transkripcijske faktorje, kot je jedrski faktor k B (NF-kB) [87], ki so ključni pri vnetjih in ki se pojavijo kot rezultat avtoimunskih bolezni; zanimivo je, da pri teh patologijah RSV ustavil aktivnost SIRT1. Poleg tega je tudi zanimivo, da se RSV obnaša kot močno zdravilo predvsem v živalskih modelih, čeprav so zaradi slabega rezultata bolnikov in zmanjšanega števila kliničnih preskušanj potrebne nadaljnje študije na ljudeh, da bi izključili neželene učinke ali vpliv v kombinaciji z drugimi zdravili [88]. RSV je bil uspešno testiran pri nevronskih vnetjih, psihotičnih miših (do 30 mg/kg/dan) [89, 90], depresivnih ženskah v menopavzi (peroralna uporaba 25 mg/dan 12 tednov) [91] in pri bolnikih z minimalno jetrno encefalopatijo, ki je pogost zaplet ciroze jeter [92]. Zdi se, da je peroralno odmerjanje RSV prestopilo krvnomožgansko pregrado, toda močnejši polifenoli, ki so posebej obravnavani na možganih, imajo obetavne preventivne in ne le terapevtske lastnosti [93]. Še več, RSV, ki se ga odmerja 48 ur pred indukcijo subarahnoidne krvavitve, aktivira SIRT1, s čimer se smrtnost podgan zmanjša in nevrološke funkcije se izboljšajo [94]. Pterostilbene je naravno fenolno zdravilo, ki ga najdemo v sandalovini in nekaterih plodovih, kot so grozdje in borovnice, ki zavirajo proces staranja nevronov in slabšanje spomina pri podganah [95]. Kemično je dimetileter ustreznik RSV, ima pa boljšo farmakokinetično in peroralno biološko uporabnost pri podganah (80% v primerjavi z 20% RSV) [96]. Nedavno je pterostilben pokazal boljšo učinkovitost kot RSV pri modulaciji vedenja in funkcionalnem izboljšanju miši SAMP8, modelu pospešenega staranja glodavcev, potrjenem za preučevanje Alzheimerjeve bolezni [97]. Poleg tega nedavni dokazi kažejo, da pterostilben deluje kot kardioprotektivno in protivnetno zdravilo pri glodalcih z ishemijo in reperfuzijo [98]. Li et al. so nedavno preverjali učinkovitost pterostilbena in RSV glede staranja in dolgoživosti[99], vendar obstaja premalo prepričljivih podatkov zaradi slabe vodotopnosti, nizke biološke uporabnosti in hitrega izločanja (razpolovni čas pri ljudeh samo 9 ur), ki so glavne ovire pri delu v kliničnih raziskavah. Sprejete so bile tudi različne strategije za optimizacijo dostave RSV za okrepitev njegove klinične uporabnosti: prva strategija je bila uporaba naprave z nadzorovanim sproščanjem, druga možnost pa je bila uporaba mikroniziranega praška (imenovanega SRT501) [100].

Ključno leto v zgodovini RSV farmakologije je bilo 1997, ko so Jang et al. [101] prvič poročali o protitumorskih učinkih in vitro in in vivo na mišjem modelu kožnega raka. Vendar je SIRT1 pri raku igral dvojno vlogo, odvisno od resnosti bolezni. Dejansko je v zgodnjih fazah raka, ko je celičnih mutacij malo, aktiviranje SIRT1 dobra strategija, vendar lahko v naprednih fazah z mnogimi mutacijami SIRT1 potencira in pospeši nastajanje rakavih celic, kot je to prikazano pri raku dojke [102]. Li e al. [103] so tudi dokazali, da je jemanje RSV-ja kot prehranskega dodatka za čas za 4–5 tednov pri mmiših zmanjšalo neoplastične spremembe prostate za približno 50% s pomočjo avtofagije, ki jo je aktiviral SIRT1. Pred kratkim so odkrili, da v hondrosarkomskih celicah miši RSV s pomočjo SIRT1 spodbudi apoptozo in zmanjša rast tumorja [104].

Vloga sintetičnih aktivatorjev sirtuina 1 (STAC) pri staranju

RSV in naravni polifenoli, kot sta kvercetin in butein, so bili vključeni v prvo generacijo aktivatorjev SIRT1 (STAC). Vendar pa je za premagovanje omejitev v farmakologiji RSV, njene specifične interakcije z več sirtuini, kot je človeški sirtuin 5 in konkurenca SIRT1 za katalitično mesto [105], laboratorij Sinclair od leta 2000 izdelal nove sintetične STAC-e [28] za boj proti boleznim, ki so povezane s staranjem. Pregled potencialnih STAC-ov se je začel in vitro, z raziskovanjem več kot 18.000 zdravil, ki je pripeljal do odkritja 21 spojin, ki lahko stimulirajo katalitično mesto v encimu SIRT1 deacetilaza [106]. Z uporabo fluorescenčnega polarizacijskega testa, preverjenega z masno spektrometrijo, smo dobili nove sintetične STAC-e, vendar je prišlo do močne znanstvene polemike o učinkovitosti različnih zdravil pri aktivaciji SIRT1. Do danes so raziskave sintetičnih STAC-ev (do pete generacije) ustvarile več topnih in specifičnih spojin [30], ki imajo 1000-krat večjo moč posnemanja kalorične restrikcije in vitro kot RSV. Zanimivo je, da so STAC-i podaljšali življenjsko dobo miši s preveliko telesno težo [107], pa tudi miši, ki so se hranile z običajno prehrano. [108]. Zanimivo je, da je SRT2104 pomagal pri ohranitvi mišične mase, moči in celovitosti kosti pri atrofiji mišic, ki jo je povzročilo visenje z zadnjih nog in postenje [109]. Poleg tega se je tudi SRT1720 obnašal kot učinkovit agonist SIRT1 in vivo v dveh neodvisnih modelih osteoporoze glodavcev, kjer se je po 1 mesecu ali 3 mesecih peroralnega zdravljenja kostna masa stegnenice povečala za približno 30 % [110]. Rezultate teh študij je mogoče preslikati na ljudi zaradi pogostosti zlomov pri ljudeh, ki trpijo zaradi osteoporoze. Šest-tedenska peroralna uporaba SRT3025 (50 ali 100 mg/kg/dan), ki se je začela 6 tednov po odstranitvi jajčnikov, je uspešno odpravila pomanjkanje kostne mase in osteoporozo pri miših [111]. Presenetljivo je, da je 6-tedensko dnevno injiciranje SRT1720 v trebušno votlino miši ženskega spola s preveliko telesno težo izboljšalo vitalnost foliklov s pomočjo trajnega SIRT1, ki lahko zmanjša atrezijo in nenormalno aktivacijo primordialnih foliklov [112]. Pri plazmocitomu ksenografiranih miši, uporabljeni model, ki je bil potrjen za nove terapije proti multiplim mielomom (malignim tumorjem), je peroralno zdravljenje s SRT1720 (200 mg/kg), ki traja pet zaporednih dni na teden za časa 4 tednov, zmanjšalo rast tumorja v kombinaciji z drugimi zdravili, kot so bortezomib, potencirani učinki antimieloma [113]. Številni STACS so bili testirani kot modulatorji SIRT1 v predkliničnem modelu glodavcev za boj proti sladkorni bolezni, debelosti, nevrodegeneraciji, aterosklerozi, kostni in mišični masi [114], najbolj pomembne bolezni, ki so bile raziskane v predkliničnih preskušanjih, pa je moč slediti na sliki 3.

Slika 3

Sintetični aktivatorji SIRT1 (STAC), učinkoviti pri modelih glodalcev.

Kasneje, leta 2012, so znanstveniki pričeli s kliničnimi preizkusi STAC faze I na ljudeh [115]. Prostovoljci so dobro prenašali SRT2104 v odmerkih od 0,03 do 3 g, biološka uporabnost pa je bila približno 14% tako pri moških kot pri ženskah. Zanimivo je, da so isto zdravilo preizkusili tudi pri starejših prostovoljcih, ki niso poročali o stranskih učinkih [116]. V zadnjih letih so se začela različna  klinična testiranja STAC na ljudeh, vendar so se do sedaj zaključene raziskave končale s SRT2104 pri bolnikih z zmerno do hudo luskavico, ki so pokazale obetavne rezultate [117]. Kljub nekaterim spodbudnim dokazom se je v drugih kliničnih študijah 28-dnevno odmerjanje SRT2104 bolnikom s sladkorno boleznijo (n = 15) pokazalo kot neučinkovito pri inzulinski rezistenci in endotelnem delovanju, vendar je povzročilo presenetljivo zmanjšanje telesne mase, ki ga pri placebu niso opazili [118]. Poleg tega so bolnike z blagim do zmernim ulceroznim kolitisom (vrsta kronične vnetne črevesne bolezni) 8 tednov zdravili s SRT2104 v odmerku 50–500 mg na dan; klinično testiranje se je zaključilo, ker niso odkrili remisije [119]. Kljub vsemu je čas pravi za nadaljnje klinične študije in za daljše preizkušanje novih STAC-ov, ki bodo vodili do novih vznemirljivih rezultatov.

Priporočilo

RSV-ja, glavnega člana STAC-ov prve generacije, ni moč najti v mesu ali mlečnih izdelkih, je pa prisoten v zelenjavi in zeliščih. Renisalo et al. [120] navajajo, da so glavni viri RSV v zelenjavi in semenih, kot so kakav, grozdje, hmelj, arašidi, pistacije, paradižnik in jagode, prisoten pa je tudi v običajnih azijskih zeliščih, kot je japonski dresnik (Polygonum cuspidatum). Posušene korenine te rastline se uporabljajo za proizvodnjo čaja “Itadori”, ki v japonskem jeziku pomeni dobro počutje in je ljudska pijača, ki se večinoma uporablja za zdravljenje srčnih bolezni in možganske kapi [59].

Danes so pleiotropni učinki trans-RSV pri degenerativnih in presnovnih boleznih pri starejših že znani, vendar kljub številnim dokazom in vitro in pri modelu glodalcev se o njihovi terapevtski vlogi pri ljudeh še vedno razpravlja. Prvič, njegov blagodejni učinek je strogo odvisen od odmerka, za krepitev zdravja mitohondrijev pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo je potreben vsaj peroralni odmerek 1 g/dan, običajno je potrebno zaužiti od 0,5 g do 5 g/dan, da dosežemo terapevtsko raven v plazmi (5 µM) [121]. Poleg tega je učinkovitost RSV odvisna tudi od časa zaužitja, in peroralno dvomesečno dnevno uživanje je učinkovito pri bolnikih z angino pektoris le, če je trans-RSV (v odmerku 20 mg) zaužit s kalcijevim fruktoboratom [122]. Poleg tega obstajajo poročila o spornih učinkih RSV, npr. nealkoholna zamaščenost jeter (ang. NAFLD), ki je verjetno povezana z različnimi peroralnimi odmerki (od 500 mg/dan do 3000 mg/dan), časom jemanja (od 56 dni do 6 mesecev) in številom bolnikov, ki so sodelovali kliničnih raziskavah [123]. Nasprotno pa so bili nedavno pridobljeni obetavni rezultati pri 119 bolnikih z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo, ki so 52 tednov dvakrat dnevno jemali 1 g RSV; raziskave so pokazale znižane vnetne markerje v plazmi in cerebrospinalni tekočini [124].  Zdravilne učinke RSV-ja in drugih STAC-ov je torej potrebno dalje raziskati, je pa pri njihovem uživanju potrebna pazljivost, saj terapevtski učinki niso še v celoti potrjeni.

Zaključki

Neprestano si prizadevamo za sintezo novih zdravil za podaljšanje življenjske dobe, za podaljšanje kakovosti življenja pri starejših in za lajšanje starostnih bolezni. Na žalost do danes ne obstaja nikakršno zdravilo, ki bi ga lahko označili za človeški eliksir dolgoživosti, kljub temu, da po vsem svetu poteka tudi več kot sto kliničnih preskušanj na naravnih ali sintetičnih aktivatorjih SIRT1. Kljub vsemu je pred nami še vedno veliko izzivov, ki se tičejo odkrivanja in preizkušanja učinkovitosti zdravil proti staranju, eden izmed njih je tudi potreba po dolgoročnem pridobivanju sredstev za raziskave. Glavno končno sporočilo tega poglavja je, da je za raziskave procesov staranja veliko zanimanja s strani  znanosti, na kar kaže ogromno število objavljenih člankov na to temo. Dejansko se vsi akterji v biogerontološkem scenariju strinjajo, da pri starejših ni pomembno samo podaljšanje življenjske dobe, temveč tudi kvaliteta življenja in ohranjanje dobrega zdravja. Za dosego tega cilja so prehranske spremembe s prehranskimi dodatki/zdravili, ki posnemajo delovanje kalorične restrikcije ključnega pomena, kljub temu pa je pomembno, da se s primernimi ukrepi začne že v zgodnji odrasli dobi, tako da se metabolizem prilagodi na način, ki preprečuje staranje.

The post Sirtuin in NAD v detaljih appeared first on Stoplus.

NMN

NMN

Kaj je avtofagija?

V grščini avtofagija pomeni »prehranjevanje s samim samo« in je naravni postopek čiščenja v telesu, ki celicam omogoča, da se v bistvu »hranijo« same s sabo. Raziskovalci verjamejo, da se je ta proces razvil kot odziv na stres. Dejansko je avtofagija vedno aktivna v zakulisju, v času stresa pa začne delovati s polno paro – zlasti v času, ko telo stradamo. Ko celice stradajo, začnejo prebavljati in reciklirati lastne beljakovine in druge pomembne molekule, ki se uporabljajo za gorivo in obnovo novih, zdravih celic. Med reciklažo in obnavljanjem teh dragocenih delov, celice hkrati zavržejo vse strupene odpadne snovi, patogene organizme in mrtve ali poškodovane sestavne dele celic. To pomaga telesu, da se očisti toksinov in poškodovanih celic, ki pospešujejo staranje, povzročajo vnetja in prispevajo k povečanemu tveganju razvoja kroničnih bolezni. Pravzaprav je avtofagija bistvenega pomena za naše preživetje – celice brez tega procesa ne bi bile sposobne preživeti, kaj šele dobro uspevati.

NMN

NMN

Še več, avtofagija je bistvenega pomena, saj omogoča organizmu, da ostaja mlad in zdrav. Žal se sposobnost avtofagije s staranjem zmanjšuje. Ključ do dolgoživosti bi torej lahko bil v povečanju avtofagične sposobnosti naših celic. Ena od raziskav, ki podpira to trditev, je pokazala, da imajo celice posameznikov z dolgo življenjsko dobo (ljudi, starejših od 100 let), višjo stopnjo avtofagije v primerjavi z mlajšimi posamezniki (starih 75 let) (1). Številne druge študije so pokazale povezavo med okvarami avtofagije, staranjem in degenerativnimi boleznimi, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter celo rak (2, 3, 4).

NMN

Delovanje avtofagije v telesu

Osnovna ideja avtofagije je znana že kar nekaj časa, šele v zadnjih nekaj desetletjih pa so raziskovalci ugotovili, kako natančno deluje. Pravzaprav je ravno leta 2016 japonski znanstvenik dr. Yoshinori Ohsumi za svoje revolucionarne raziskave s področja avtofagije dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Ohsumi je v svojih študijah aktiviral avtofagični odziv s pomočjo stradanja. Odkril je določene gene, ki sodelujejo pri uravnavanju avtofagije.

Sam postopek je precej zapleten, vendar je eden izmed glavnih akterjev pri avtofagiji encim, znan kot AMPK. AMPK aktivirata ADP in AMP, molekuli, ki signalizirata, ko je energetska raven/energija celice ogrožena – bodisi zaradi stresa bodisi zaradi stradanja. Ko se to zgodi, se aktivira tudi avtofagija (5).

NMN

Energijski stres in pomanjkanje glukoze aktivirata AMPK, kar sproži proces avtofagije (5).

NMN

Drugi glavni igralec je mTOR (tarča rapamicina pri sesalcih), ki je potreben za rast celic in sintezo beljakovin. Aktivira tudi inzulinske receptorje. Potrebno pa se je zavedati, da mTOR dejansko zavira proces avtofagije, torej deluje v nasprotno smer kot AMPK. Da bi dosegli naš cilj želimo torej zmanjšati izražanje gena mTOR, kar se zgodi tudi pri odvzemu hranil. Aminokislina levcin, ki jo vsebujejo skoraj vsi proteini, je tudi ključni regulator avtofagije, saj ko raven levcina v krvi pade, to sproži proces avtofagije (6). Drugi glavni igralec je mTOR (tarča rapamicina pri sesalcih), ki je potreben za rast celic in sintezo beljakovin. Aktivira tudi inzulinske receptorje. Potrebno pa se je zavedati, da mTOR dejansko zavira proces avtofagije, torej deluje v nasprotno smer kot AMPK. Da bi dosegli naš cilj želimo torej zmanjšati izražanje gena mTOR, kar se zgodi tudi pri odvzemu hranil.

Če poenostavimo: najlažji in najhitrejši način za sprožitev procesa avtofagije je, da telesu odvzamete hranilne snovi.

Povzetek: Avtofagija je naravni postopek čiščenja telesa, ki celicam omogoča, da se »prehranjujejo« same s sabo. Ko se to zgodi, celice reciklirajo svoje bistvene dele in tako pomagajo narediti nove, zdrave celice, hkrati pa odstranijo strupene odpadne snovi in poškodovane dele. Ta proces, ki ščiti življenje, se začne, ko telo strada ali je pod stresom in lahko služi kot ključ do dolgega, zdravega življenja.

avtofagija

avtofagija

Avtofagija in prekinitveni post

Eden izmed najbolje utemeljenih načinov za aktiviranje procesa avtofagije sta postenje ali prekinitveni post. Prekinitveni post (PP) je bolj dostopna oblika posta, ki vključuje določena časovna obdobja v katerih jeste in druga v katerih se postite.

Ena izmed bolj priljubljenih oblik prekinitvenega posta je metoda Leangains (imenovana tudi metoda 16:8), ki vključuje 16 ur postenja dnevno in 8-urno okno, v katerem se lahko prehranjujete (npr. tako, da jeste med 12. in 20. uro). Ta metoda je po vsej verjetnosti dovolj za zvišanje ravni avtofagije. V splošnem pa velja, da ko izčrpate zaloge glikogena, shranjenega v jetrih, to aktivira AMPK, kar zavre izražanje proteina mTOR in proces avtofagije se prične (7).

Nekaterim od vas je to stanje poznano kot stanje, ko telo preide v začetne faze ketoze. Pri nekaterih se to lahko začne dogajati že 12–16 ur po začetku postenja. Najvišja raven avtofagije pa zgodi nekje med 24 in 48 urami postenja (8, 9). V splošnem si raziskave o tem, kako pogosto je treba izvajati tovrstni post, niso enotne, poleg tega pa takšna vrsta postenja za večino teles ni ravno idealna. Nekaterim od vas je to stanje poznano kot stanje, ko telo preide v začetne faze ketoze. Pri nekaterih se to lahko začne dogajati že 12–16 ur po začetku postenja. Najvišja raven avtofagije pa zgodi nekje med 24 in 48 urami postenja (8, 9).

Izvajanje prekinitvenega posta pa je lahko tudi škodljivo, če ga izvajamo nepravilno ali če ga izvajajo osebe katerih zdravstveno stanje je bolj tvegano; posebej pri ženskah lahko povzroča hormonska neravnovesja. Če želite slediti režimu prekinitvenega posta, si tukaj preberite več o možnih tveganjih.

Pomembno se je tudi zavedati, da čeprav čistilne kure ali razstrupljanja s sokovi pomembno zmanjšajo vnos kalorij v telo, vas bodo hkrati ovirala pri tem, da bi povečali avtofagično delovanje svojih celic, to pa zato, ker ob pitju soka v telo še vedno vnašate kalorije in hranila.

Povzetek: Najbolje raziskan način aktivacije avtofagije je izvajanje posta ali prekinitvenega posta. Nekatere študije pravijo, da se najvišje ravni avtofagije pojavijo nekje med 24 in 48 urami po pričetku postenja.

NMN

NMN

Avtofagija in telesna vadba

Tako kot postenje predstavlja stres za telo in s tem spodbudi avtofagijo, ima tak učinek na telo tudi telesna vadba. Ena izmed študij na miših je pokazala, da je 95 minut vadbe povzročilo avtofagijo možganske skorje.

Ugotovili so tudi, da se je pri miših, ki so preživele zgolj 30 minut na tekaški stezi, pokazala avtofagična aktivnost, ki je dosegla stabilno raven v 80 minutah (10). Pri ljudeh je veliko težje določiti, kako dolgo in intenzivno morate telovaditi, da sprožite avtofagijo. Seveda bosta tvoja izbira živil in prehranjenost pred, med in po vadbi vplivala tudi na proces avtofagije (11). Kljub temu se zdi, da je lahko visoko-intenzivni intervalni trening (HIIT) za sprožanje avtofagije bolj koristen kot srednje intenzivni trening, ki ga izvajamo nepretrgoma.

V eni izmed nedavnih raziskav so odkrili, da je visoko intenzivna intervalna vadba učinkovitejša pri povečanju avtofagije srčnih in skeletnih mišičnih celic (12).

Povzetek: Avtofagijo lahko sproži tudi telesna vadba, saj v celicah sproži stresni odziv. Visoko intenzivni intervalni trening (HIIT) je za povečanje avtofagije lahko učinkovitejši kot daljša vadba zmerne intenzivnosti.

NMN

NMN

Prednosti avtofagije

Različne študije so odkrile številne prednosti, povezane z avtofagijo in njeno vlogo pri napajanju in čiščenju celic, spodbujanju rasti novih celic in odstranjevanju poškodovanih celic.

Natančneje, avtofagija lahko pomaga:

Ta zadnja točka je morda najbolj fascinantna. Avtofagija spodbuja tvorbo zdravih celic, ščiti srčno-žilni, imunski in presnovni sistem, zmanjšuje vnetne procese v telesu in je zato ena izmed ključnih sestavin dolgoživosti.

Kljub temu je postopek avtofagije precej kompleksen, zato je zaenkrat še nemogoče vedeti, kolikšna mera tovrstne aktivnosti je optimalna, prav tako pa je ta nivo odvisen tudi od posameznika. Mogoče je celo, bi preveč avtofagije telesu celo škodilo. Ena izmed raziskav je pokazala, da lahko visoka stopnja celične avtofagije sproži avtolizo (celično smrt) (22).

Povzetek: Avtofagija je bistvenega pomena za naše preživetje, vendar se s starostjo zmanjšuje. Povečanje avtofagije lahko krepi možgane, srce in imunski sistem ter ščiti pred vnetji, nevrodegenerativnimi boleznimi in celo rakom. Vse to je lahko ključnega pomena za podporo dolgoživosti.

NMN

NMN

Kako resnično »očistiti« svoje telo s pomočjo avtofagije

Čeprav lahko čistilne kure s sokovi ali drugi načini razstrupljanja kratkoročno pomagajo očistiti debelo črevo, pa v resnici ne »očistijo« telesa – zagotovo ne na tak način, kot to počne avtofagija.

Avtofagija je naravni postopek čiščenja, ki celicam omogoča, da reciklirajo svoje beljakovine in druge bistvene dele, s čimer pomagajo pripraviti teren za nove, zdrave celice, hkrati pa odstranijo strupene odpadne snovi in poškodovane dele. Na celičnem nivoju opravi s strupi, patogenimi organizmi in poškodovanimi molekulami, s čimer ustvari močne in zdrave celice. Avtofagija je zato popoln način »razstrupljanja«.

Avtofagija je bistvenega pomena za naše preživetje in se sproži, ko telo izpostavimo stresu ali stradanju. S starostjo pa se stopnja avtofagije zmanjšuje. Kljub temu je mogoče povečati raven avtofagije z namenom, da izkoristimo njeno ključno vlogo pri zaščiti možganov, srca, imunskega in presnovnega sistema, pomaga pa tudi pri zmanjševanju vnetij v telesu ter zmanjšuje tveganje za pojav nevrodegenerativne bolezni.

Post, vključno s prekinitvenim postom, je eden izmed ključnih načinov, s katerim lahko spodbudimo proces avtofagije. Kljub temu pa prekinitveni post ni idealna rešitev za vse, zlasti za ženske, ki imajo hormonska neravnovesja. Drug preizkušen način za povečanje ravni avtofagije je fizična vadba;  verjetno najbolj učinkovit trening za te namene je visoko intenzivni intervalni trening (HIIT).

V splošnem vemo, da igra avtofagija ključno vlogo pri našem preživetju in da je tesno povezana z dolgoživostjo, toda natančno koliko je zares potrebujemo in koliko bi si morali prizadevati za spodbujanje delovanja tega procesa – zlasti ko se staramo – še vedno ni povsem znano. Povsem verjetno pa je, da se ta količina razlikuje od posameznika do posameznika. To pomeni, da je po vsej verjetnosti potrebno pogledati širšo sliko. Namesto, da bi poskušali svoje telo »spreminjati« na celični ravni, se bolj osredotočite na dobro zasnovan in trajnostni prehranski in vadbeni načrt, ki vam ustreza. Tako boste brez dvoma pripomogli k svoji dolgoživosti.

Če že nimamo drugih točnih informacij, nedvomno vemo, da telo že trdo gara za to, da se očisti samo, zato vam resnično ni potrebno več trpeče izvajati čistilnih kur iz sadnih sokov ali zapravljati denarja za drage »detox« programe.

The post Osnove avtofagije appeared first on Stoplus.