Ali ste kdaj začutili val svežine, ko ste vstopili v gozd ali počasi zavili noge v topli pesek ob morju? Ali pa ste morda občutili mirno tišino ob sončnem zahodu? Vse to so manifestacije tistega nevidnega, a globoko otipljivega stika z naravo, ki nam ponuja nešteto trenutkov pomirjujoče tišine, očarljive lepote in neposredne povezanosti z veliko večjim življenjskim ciklom, kot je naša dnevna rutina. Danes se bomo osredotočili na posebno prakso, ki nas poveže z naravo – vrtnarjenje.
Kako vrtnarjenje povezuje um, telo in duha
Vrtnarjenje ni le fizično delo; je tudi duhovna praksa, ki nam pomaga skrbeti za svoj notranji svet. Vrtnarjenje je lahko meditacija v gibanju, pomirjujoča praksa, ki vam pomaga osredotočiti se na trenutek. Ko smo v stiku z zemljo, se spomnimo svojega mesta v veliki shemi stvari, kar nam pomaga ostati povezani s samim seboj in z življenjem okoli nas.
Zemlja je vir življenja; ko jo obdelujemo, se z njo povežemo na najbolj neposreden način. Raziskave so pokazale, da ima stik z zemljo številne zdravstvene koristi. V študiji, objavljeni v Journal of Health Psychology(1), so ugotovili, da vrtnarjenje izboljšuje razpoloženje in samopodobo ter zmanjšuje raven stresa. Ta čas, ki ga preživimo na prostem, je lahko terapevtski. Delo z rastlinami in zemljo nam pomaga ostati v stiku z naravnimi ritmi in cikli, kar nas opominja na prehodnost in spremenljivost življenja.
Hvaležnost skozi vrtnarjenje
Če ste kdaj posadili seme in nato opazovali, kako iz njega raste nekaj lepega, veste, kako čudovito je to doživetje. Ni nič boljšega od trenutka, ko se po vseh teh tednih skrbnega zalivanja in čakanja končno pokažejo prvi listi. Ta trenutek je simbol vseh malih čudes, ki se vsak dan dogajajo okoli nas, a jih pogosto spregledamo.
Hvaležnost za to, kar imamo, in zavedanje naravnih darov okoli nas, sta ključni za naše duševno zdravje. Vrtnarjenje je čudovita praksa, ki nas uči ceniti tisto, kar je pred našimi očmi, in ceniti procese, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.
Skrb za rastline kot sredstvo za samozavest
Ko skrbimo za rastline, de facto skrbimo tudi zase. Ta interakcija z naravo in živimi organizmi nas napolni z občutkom koristnosti in zadovoljstva, kar je izjemno pomembno za naše duševno zdravje.
Študija, ki je bila objavljena v Journal of Health Psychology(1), je preučevala vpliv vrtnarjenja na naše duševno zdravje. Raziskovalci so odkrili, da vrtnarjenje izboljšuje naše razpoloženje in samopodobo ter zmanjšuje raven stresa.
Da bi ta koncept približala na bolj oseben način, si predstavljajmo, da skrbimo za paradižnik. Ko jo prvič posadimo, je le majhno seme, ki zahteva skrb in nego. Zalivamo ga, skrbimo, da dobi dovolj svetlobe, in opazujemo, kako počasi raste. Potem, po nekaj tednih ali mesecih, opazimo prve zelene paradižnike, ki visijo na rastlini. Naše srce se napolni z veseljem in ponosom, ker smo uspeli vzgojiti to rastlino iz majhnega semena. In ko končno poberemo zrele, sočne paradižnike in jih okusimo, občutimo zadovoljstvo in hvaležnost. To izboljšuje našo samopodobo in samozavest.
Čeprav so rastline brez življenja, jim moramo nuditi stalno skrb in pozornost, kar nam daje občutek pomembnosti in koristnosti. Poleg tega se z nenehnim delom z rastlinami učimo strpnosti in vztrajnosti, kar sta dve pomembni življenjski veščini.
Prav tako pa nas vrtnarjenje uči hvaležnosti. Ko se zavedamo, kako se majhno seme razvije v cvetočo rastlino, ki daje sadove, smo hvaležni za naravne procese, ki to omogočajo. In ko uživamo v sadovih našega dela, se počutimo hvaležni za priložnost, da lahko doživimo ta proces.
Stik z naravo za boljše zdravje
Stik z naravo je pomemben za naše zdravje na več načinov. Številne raziskave so pokazale, da stik z naravo zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje, povečuje koncentracijo in celo izboljšuje fizično zdravje.
Če nimate velikega vrta, ne skrbite. Tudi majhen vrt na balkonu ali nekaj lončnic v vašem stanovanju lahko ustvari majhen košček narave v vašem življenju.
Vrtnarjenje je čudovita praksa, ki nas povezuje z naravo in nam pomaga skrbeti za svoje duševno zdravje. Tudi če ste popoln začetnik, začnite majhno. Posadite nekaj semen v lonček in opazujte, kako rastejo. Sčasoma boste morda odkrili, da je vrtnarjenje ne le način, kako pridelati zelenjavo ali rože, ampak tudi orodje za nego sebe in svojega duševnega zdravja. Čudovito vrtnarjenje!
Viri:
- Clatworthy, J., Hinds, J., & Camic, P. M. (2013). Gardening as a mental health intervention: a review. Mental Health Review Journal.
